San Francisco - šesti del

Prvi dan sva se še kar dobro znašla sama v velikem mestu. Kako bo pa tokrat, ko ni Darnell, da bi naju iskala po napačnih postajah? Miha je v službi, in to v Palo Altu, Monika pa piše računalniške programe, tako da še jesti ne utegne. Sicer pa imava na telefonu vse mogoče aplikacije. Bo že. Gremo? :-)


Pri zajtrku naju je Marie vprašala, kam sva namenjena ta dan. Odgovorila sva, da greva v Golden Gate Park. Bila je navdušena nad najinim načrtom in nama povedala, kje je avtobusna postaja.

Desno mimo bencinske črpalke, pa sva na postaji

Ko sva našla postajo in vstopila na muni (trola),  sva za vsak slučaj  vprašala še šoferja, kam pelje.  Med prerivanjem med sedeži, naju je starejši možak vprašal, od kod sva. Iz Evrope. O.K., ampak od kod iz Evrope? Iz Slovenije. O, that is the part of former Yugoslavia. Ha? In potem je našteval republike naše bivše skupne države in glavna mesta. Opozoril pa naju je tudi, da smo prispeli na cilj in da morava izstopiti.

Še malo, pa izstopimo

Golden Gate Park spada med pet najbolj obiskanih parkov v Združenih Državah, po površini pa je celo večji kot Central Park v New Yorku.  Na 412 hektarjih  je veliko zanimivosti, ki si jih je moč ogledati. Park je javen, kar pomeni, da je vstop vanj brezplačen. V enem dnevu gotovo ni moč pogledati vsega, zato sva se ustavila ob tabli z načrtom parka in se odločala, kam jo bova mahnila.

Kje stojiva?

Muzej De Young

Od kod sta prišla Goethe in Schiller?

Tudi tako se da raziskovati San Francisco. Za naju preveč enostavno. :-)

Stala sva pred Academy of Sciences in že ime se nama je zdelo dovolj zanimivo, da sva se odločila vstopiti. Ko sva iskala okence, da bi plačala vstopnino, so se pazniki nasmehnili in nama povedali, da je ta dan vstop prost. Gotovo so to vedeli vsi, razen naju. :-)

Academy of Sciences

Že takoj ob vstopu sva ugotovila, da sva se pravilno odločila.

Ogledala sva si Afriko, se smejala pingvinom, poslušala prostovoljca, ki je razlagal o razvoju človeka, vse podkrepljeno z rekviziti. Druga prostovoljka je imela predavanje o velikih afriških mačkah s krznom pravega leoparda, za katerega je rekla, da so ga odvzeli nekomu na letališču, ki ga je hotel nezakonito vnesti v državo in podarili muzeju.

Sonja v Afriki

 

Sledila sva puščicam in prišla v akvarij. Uživala sva med ribami, ki so plavale vse okoli naju in nad nama. Dva kroga sva šla, da ne bi česa izpustila. :-)

V planetariju sva se potapljala med koralnimi grebeni, v deževnem gozdu pa lovila metulje. Navdušena sva bila nad belim aligatorjem, ki je zdolgočaseno opazoval radovedno množico nad njim. Naučila sva se veliko novega in uživala vsak trenutek.

Vsi čakamo na vstop v planetarij

Pred pričetkom smo morali izklopiti telefone

Gremo v deževni gozd

 

Beli aligator v divjini ne bi preživel

 

Okostja prebivalcev morja

Ker sva oba navdušena nad japonskimi vrtovi, je bilo normalno, da naju bo potegnilo med bonsaje, rdeče pagode, ribnike... In na kosilo. :-)

Vam povem kaj več o kosilu? Še danes imava doma "juho", ki sva jo naročila. Na sliki je res zgledalo kot juha, v skodelici pa so bile kroglice, žepki in palčke. Zabavno. Režala sva se najini nerodnosti in zunaj japonskega vrta na stojnici popila kavo, katere okusa ni rešila niti kila cukra, ki sva jo nasula v lončka. :-)  Tudi to je del potovanj in potepanj. Nikjer drugje ni tako, kot doma. In to je treba vzeti z nasmehom in dobro voljo.

Juha? Ne, ni. :-)

Po obilnem kosilu :-) nama je ostalo še dovolj časa, da sva šla na sprehod po parku vse do ograde z ameriškimi bizoni. Ja, s tistimi velikimi živalmi, ki so simbol divje Amerike in bi jih zaradi pohlepa in nepremišljenosti skoraj iztrebili. Na tabli z načrtom ni bilo videti, da je ograda tako daleč. Tri kilometre. Čisto na spodnjem delu parka. Pa dobro. Zato sva tam. Sprehajala sva se med nenavadnim rastlinjem, med ribniki in med šolarji, ki so očitno imeli športni dan. Bizoni so se zabavali po svoje in brez velikega zooma na fotoaparatu bi ostali majhne pikice na velikem pašniku.

Pogled na Twin Peaks iz parka Golden Gate

Na poti do ograde z bizoni je veliko podobnih majhnih jezer

Športni dan

Dragi se je hotel skriti

Madonca je velik!

 

 
Ko sva ugotovila, da imava nekam težke noge, sva poiskala avtobusno postajo (muni station). Prepričana, da bova kmalu doma, sva gledala telefon in kombinirala številke. Po treh prestopih sva se znašla na istem mestu, kot sva vstopila. Pa menda ja ne vozijo samo v krog! Nič. Treba bo vprašati. Čisto enostavno je bilo. Stala sva na napačni strani ceste.:-)

Na desni strani ceste je prava postaja

Portola je bila popoldne spet ovita v meglo

Ko sva se nehala smejati najini nerodnosti, je dragi ugotovil, da sem verjetno imela narobe obrnjen telefon. Naj se ve, kdo je kriv! :-)

Zvečer sva mladima razlagala svoje dogodivščine. Še bolj kot avtobusom sta se smejala najini japonski juhi. :-)


Se nadaljuje...



NAZAJ                                                 NA ZAČETEK                                        NAPREJ