Naša Veronika ima vedno na zalogi kakšen pameten rek. Od tistega, da je bil tip tako nabildan, da je imela še mišica mišico, do tega, da novi Twingo izgleda kot stari Twingo na steroidih, pa do najnovejšega, da je leto 2020 napisal Stephen King. S tem zadnjim se popolnoma strinjam. Po koroni, deževnem poletju, popolnoma zanič paradižniku, ki sem ga z veliko ljubeznijo vzgajala od februarja, moji zasrtupjeni nogi, pa do posebne zgodbe, ki vam jo bom danes povedala. Na koncu je čisto zabavna. Še nasmejali se boste. Vmes pa vam bodo verjetno šle kocine pokonci. :-)
Letošnji dopust sva v duhu časa preživela v Sloveniji. Prvi del v Bovcu, drugega pa v Luciji. Porabila sva svoje bone in bone mojih staršev. Vse bi bilo v najlepšem redu, če...
Iz Bovca, kjer sva bila z mercedezom, sva se domov vračala čez Gorenjsko. Z namenom, da obiščeva stare prijatelje in našo Andrejo v njenem novem domu. Na Rudnem polju nama je avto začel nagajati. Dragi, ki je zelo navezan na svojega ljubljenčka, ki ga neguje kot dojenčka in dnevno kontrolira njegove "življenjske funkcije", bi se skoraj razjokal. Zgroženo je gledal pod pokrov avtomobila, kontroliral olje in vse, kar pač zna. Gotovo se je v dno duše zasmilil gospodu, ki je upravljal bager, saj je pristopil k avtu in mu v trenutku postavil diagnozo. "Gospod, baterijo imate čisto prazno." Kaj? Kako? Pa saj je nova. "No, potem bo pa alternator. Očitno ne polni baterije." Verjamete, da se je dragi skoraj sesedel? Po nasvetu prijaznega gospoda sva sedla v avto z namenom, da prideva do najbližjega mehanika. Naredila sva račun brez krčmarja. Na najbolj strmem klancu, na najbolj ozkem delu ceste, v ovinku... je avto izpustil dušo. Dragi je bled kot stena komaj ustavil z ročno zavoro. Hitro sva skočila iz avta, postavila trikotnik in pod prednje kolo podložila kamen.
Kaj pa sedaj? Moj predlog, da pokličeva asistenco, ni bil sprejemljiv, saj na tistem delu ceste avta ne bi mogli naložiti na vlečno vozilo. Čakala sva, če bi se kdo ustavil in imel po čudežu s seboj polnilni kabel. Jasno, da sem poklicala tako Andrejo, kot Mirka in Cveti. Vsi so bili pripravljeni priti, v tistem trenutku pa so se ustavili trije avtomobili s celjskimi registrskimi tablicami. Iz njih so poskakali mladi fantje, izpod sedeža potegnili kabel in polnjenje se je začelo. Tako simpatični in prijazni so bili, da se mi je vera v človeštvo v trenutku povrnila. :-) Napolnili smo baterijo in nadaljevala sva pot.
Pet kilometrov, potem pa se je zgodba ponovila. Spet v ovinku in spet na klancu na ozki cesti. Fantje so se že odpeljali naprej, midva pa sva poklicala prijatelja Mirka. Prismejal se je, kot pohani maček. Kaj pa drugega! Rekel je, da se mu izpolnile sanje, kako z renaultom rešuje mercedeza. :-) Zlati Mirko! Najin avto smo toliko spravili k sebi, da sva se pripeljala do najbližjega servisa.
Tam so nama ponudili avtovleko do pooblaščenega servisa in nadomestno vozilo, da prideva domov. Samo prtljago sva predevala. Domov sva se pripeljala s Opel Astro. Do Andreje pa nama ni uspelo priti. Zmenjeni smo za september. :-)
Po vikend postanku doma sva se v ponedeljek zjutraj z mojo zvesto KIO in nadomestno Astro odpeljala proti Luciji z vmesnim postankom na servisu na Ptuju, kjer sva pustila nadomestno vozilo. Vesela, da sva tako dobro izpeljala vse skupaj, sva se odpeljala soncu, morju, Veroniki in Andreju naproti. Krasna vožnja je bila. Vse je potekalo kot po maslu. Ko sva parkirala pred najino novo počitniško destinacijo, pa je moja zvesta KIA, najboljši avto vseh časov, mrknila. Niti glasu ni dala od sebe. Dragi me je vprašujoče pogledal: "Akumulator?" Ni šanse. Tudi moj je nov. Prijazni receptor je poklical mehanika, ki je v trenutku ugotovil, da avto ne dobiva bencina. Kaj pa zdaj? Dati ga popravljat na Obali, kjer sva imela namen ostati samo do konca tedna, ni prišlo v poštev. Torej spet asistenca.
KIO smo naložili na avtovleko in jo poslali v Mursko Soboto na servis. Midva z dragim pa sva bila obsojena na skiroje, ki sva jih vzela s seboj in najine "natrenirane" noge. :-) Zadnji dan dopusta sva dobila nadomestno vozilo, novo KIO, da sva se lahko vrnila domov.
Na Ptuju sva prevzela popravljenega mercedeza, ga pustila doma, šla v Mursko Soboto po moj avto in tam pustila nadomestnega. :-)
Če kdo potrebuje nasvete o logistiki in organiziranju potovanj, naju lahko mirne duše pokliče. :-)