torek, 31. december 2013

Srečno 2014!

Recept za srečo

Vzemi dvanajst mesecev.
Natančno jih očisti vsake grenkobe, 
skoposti, malenkosti in strahu.
Vsak mesec razdeli na trideset oziroma enaintrideset enakih delov.
Zadostovati mora za celo leto.
Vsak dan posebej vzemi eno tretjino veselja in eno tretjino humorja.
Dodaj še:
- tri zvrhane žlice optimizma,
- žličko strpljenja,
- zrnce ironije in
- ščepec obzirnosti.
Vse skupaj prelij z ljubeznijo. 
Pripravljeno jed okrasi s šopki drobnih pozornosti in postrezi z vedrino :-)


Hvala za vse čudovite komentarje v letu, ki se poslavlja. 
Hvala za vse obiske. 
Hvala za vsa darilca in voščilnice. 
Hvala vsem, ki me spremljate :-)

Želim vam vse najlepše v prihajajočem letu!


petek, 27. december 2013

Praznična dogajanja

Praznike preživljamo dragi, hčerka in jaz sami. Sinetu in njegovi punci ni uspelo priti domov :-( No, dolgčas nam ni, ju pa pogrešamo. Obiskujemo moje starše, se potepamo, kuhamo, ustvarjamo in sestavljamo Slovenijo :-)


Dragi vam podarja foto zgodbo z naslovom Tatarski biftek.....


.... in utrinek iz Bukovniškega jezera. Pravi namreč, da mora razgibati stari motor :-)


26.decembra vsako leto sodelavci organizirajo pohod po domačih krajih. Dolžina pohoda je približno 20 kilometrov, čas pa je odvisen od postankov :-) V krajih, skozi katere gremo, se vedno najde kdo, ki pozna koga iz naše skupinice in potem moramo povsod poskusiti, kakšno vino je v sodih. Sploh se ne branimo :-) Poleg vsega pa je dogovor še, da imamo počitek pri vsakem razpelu. Če razpela dolgo ni, pa si že kaj izmislimo, samo da lahko praznimo nahrbtike :-) Za včeraj vremenska napoved ni bila najboljša, ampak smo vseeno krenili iz naše stalne izhodiščne točke. Deževati je začelo šele, ko smo se vrnili nazaj. Bilo je lepo, malce naporno (danes imam nekam čudno težke noge), predvsem pa veselo. Moji sodelavci so super fantje!








Tole pa je moj novi dosežek: valovita šala za mojo mamo in za hčerko. Začetki so bili precej nerodni in filmček sem na internetu morala pogledati dvakrat, da mi je postalo vsaj približno jasno. Potem, sem si parkrat zaštrikala v šal še prste, na koncu pa mi je šlo že tako lepo, da sem lahko z enim očesom gledala film :-)


Lep pozdrav do naslednjič :-)

sreda, 25. december 2013

Vesel Božič


Sreča je v majhnih stvareh, toplih ljudeh, v stisnjenih dlaneh.

 

 
Želim vam lepe, tople in doživete božične praznike v krogu vaših najdražjih!

sreda, 18. december 2013

Pisana druščina

Ne morem iz svoje kože. Spet sem si za konec leta nakopala en kup dela. Saj, zakaj bi bilo drugače, če sem pa tako navajena :-) Pa še občutek imam, da pod stresom delam boljše, pa tudi ideje šibajo kot za stavo. Z računalnikom še vedno improviziram. In spet se učim. Nekoč sem že znala sama nalagati programe. Ko pa je sine prevzel ta opravila, pa sem vse skupaj na brzino pozabila. Sicer pa nikdar nismo prestari za osvajanje novih znanj :-) Moj oče si je računalnik kupil pri svojih osemdesetih in sedaj veselo brska po spletu. No, včasih ga še najdem zakopanega v leksikone, ko rešuje križanke. Moč navade pač :-)

Poleg tega, da na brzino delam še zadnje praznične voščilnice, sem se priključila zanimivi igrici in danes že vem, da bom do roka imela vse pripravljeno. Za sodelavca pa sem izdelala dve rojstnodnevni voščilnici. Malo sta me namučili, saj so  mi ves čas v roke zahajale bleščice, pa snežinke, pa modra barva :-)

Na Craft-alnici je tokrat vse črtasto. Vojaček, ki sem mu namesto puške dodala zastavico, koraka na izziv :-)



Spodnja voščilnica pa je preprosta, saj je bila tudi želja takšna.


Pri pospravljanju računalnika sem našla praznične voščilnice, ki sem jih delala par let nazaj. In snežinka je bila prva štanca, ki sem si jo kupila :-)


Sedaj pa grem preverim na Skype, kaj delata moja otroka, zbudim dragega, da gre na nočni šiht, pregledam, kaj je novega na blogih in grem še malo ustvarjat. Danes je na sporedu šivalni stroj. Najprej bo verjetno potrebno iz njega obrisati tono prahu :-)

Lep pozdrav do naslednjič :-)

torek, 10. december 2013

Tople barve

Zadnje dni stojim na čisto napačnem tiru. En kup čudnih in nepotrebnih stvari se dogaja. Tudi počutim se, kot da bi me povozil vlak. Prav zaradi tega sem se lotila pisanih papirčkov. Danes pa sem dobila še darilce od Mojce in ga delček takoj iskoristila za ustvarjanje :-) Sedaj pa lahko samo še upam, da mi bo na mojem improviziranem računalniku (eepc, ki ima najlepša leta že za seboj, priključen s tisoč in enim kablom kot kakšna vesoljska postaja, brez trdega diska... juhuuuu :-)) uspelo vključiti fotografije v tale prispevek, da se spet čisto zadnji dan priključim izzivu na Craft-alnici kjer punce želijo videti Pisano jesen.

Držite pesti! Najprej moram najti SD kartico na fotoaparatu. OK, našla. Gremo naprej. Vhod za kartico na eepc-ju? Našla. Fotke? Imam :-) Dobro, da ne vidite tega, kaj čaram in kako se motim in kako tolčem po napačni tipkovnici... Joj, joj, joj.... :-)

Spodnjo voščilnico prijavljam na Craft-alnico na izziv #96 - Pisana jesen. Ozadje sem našpricala z vodenimi barvicami, zobno ščetko in cedilom. Tole res rada počnem :-)  Quiling rožice sem dobila za darilo od Mojce in jih zalepila na voščilnico. Robove sem nacefrala s škarjicami.



Tole škatlico pa sem lep čas prelagala po svojem brlogu. Kupljena je bila z namenom, da vanjo zložim nakit. Prebarvala sem jo z belo akrilno barvo, na osnovo pa z Mekolom zalepila rižev papir in okrasila z Mojčinimi krasnimi quilling rožicami. 



 
Spodaj pa je še ena preprosta voščilnica, ki je nastala že včeraj.


Lep pozdrav do naslednjič :-)



petek, 6. december 2013

Ko me inspirira #20

Samo pri nas se lahko zgodi, da nam računalnik crkne ravno takrat, ko je domači serviser daleč v širnem svetu. Dobro, no, saj ima računalnik že kilometrino, ampak da nas tako pusti na cedilu, to pa ni fer! Res sreča, da je včeraj prišla hčerka domov, da sem lahko vsaj pogledala, kaj je novega v svetu ustvarjanja, ki mi postaja vedno bolj ljub, obiski drugih blogov pa prijeten dnevni ritual, tako drugačen od stresnega vsakdana v službi. 

Zvečer, ko smo sineta dobili na telefon, smo s skupnimi močmi (sine je svetoval, hčerka pretikala kable, dragi dajal komentarje iz naslanjača, jaz pa jamrala) priklopili sinetov mali prenosnik  tako da imava z dragim vsaj internet in skype. Kako smo fotografirali in prenašali slike na ključ, pa je zgodba zase :-)

Jutri peljem računalnik na servis, da vidim, če se ga splača popravljati, ali pa ga pod novo zaporedno številko vpišem na seznam stvari, ki so odpovedale poslušnost v zadnjem času. Seznam je že kar dolg…

Namen tega pisanja ni bil jamranje, pač pa Vladkin in Tinin že dvajseti izziv Ko me inspirira. Čudovito nalogo sta nam zastavili. Meni, ki največ obiskujem prav domače bloge, je tale inspiracija pravi užitek. Pogosto si namreč sposodim kakšno idejo . Običajno se moram znajti s stvarmi, ki jih imam, da se približam tistemu, kar sem videla in želela ustvariti. Res je, da mi je najljubši in najlepši izdelek tisti, ki ga trenutno gledam :-) Občudujem čudovito barvanje, vrhunsko izdelane detajle, domiselno in hrabro kombiniranje barv, estetiko... Če bi pa izbrala res tisto, kar mi je TOP, pa so to izdelki čistih linij in z malo elementi.

Daša na njenem blogu Piši, riši, striži ustvarja zelo lepe CAS voščilnice. Tole sem ustvarila po njenem navdihu, niže spodaj pa je original, ki mi ni dal miru :-)


Dašine zvezdice so štampiljke, jaz sem jih pa izsekala iz pisanega papirja. Namesto s cefralcem robov sem papir scefrala s škarjicami, ki so na švicarskem nožku in so ostre kot britev.  Napis sem želela sprintati, ampak iz zgoraj omenjenih razlogov sem se morala zadovoljiti z nalepko.  Daša, hvala za navdih!




Tinini filmčki, ki nam jih ponuja na ogled že dva tedna, pa so me navdušili za uporabo bleščic. To, da imam bleščice po celem stanovanju, verjetno ni potrebno posebej poudarjati :-) Prej se mi nikdar ni zdelo, da bi na moje izdelke pasale bleščice. Sedaj sem se pa naučila, da s pravilno uporabo bleščic in seveda v pravi meri, ne morem zgrešiti! Tina, hvala :-)


Spodaj  je pa še nekaj prazničnih voščilnic, za katere navdih je prihajal sproti. Še marsikaj moram postoriti in ustvariti do praznikov. Vem, da sem si spet naložila preveč vsega. Ampak, takšna pač sem :-)


Kekse pa je spekla hčerka. Pa še jih bo, je obljubila :-)


Lep pozdrav do naslednjič :-)

nedelja, 1. december 2013

Prva adventna nedelja

Na venčku gori prva svečka, dragi utrujen spi za mojim hrbtom, sine je v Berlinu, hčerka v Ljubljani, jaz pa poskušam strniti v ta prispevek nekaj utrinkov tega vikenda.

V petek sem šla malo prej iz službe, da sem še pri dnevni svetlobi narezala smrečje za venček. Najprej sem pošteno spucala stanovanje, zvečer pa sem se lotila izdelave adventnega venčka. Rada imam klasičen, okrogel venček, čeprav so mi zelo všeč tudi drugačne adventne dekoracije. Ker sem šparoven človek, sem shranila nekaj dekoracije iz lanskega venčka :-)


 

Včeraj je dragi peljal stari motor na servis k prijatelju. Januar in z njim Elefantentreffen se namreč približuje in motor mora do takrat delati kot urica. Jaz sem šla za njim z avtom in ker sva bila blizu Maribora, sva šla malo po trgovinah prodajat zijala :-)

Današnjo čudovito sončno nedeljo pa sva preživela na konjskih hrbtih. Potepali smo se med vinogradi, po gozdovih in travnikih. In ja, še vedno imam tisto smešno otroško kolesarsko čelado :-)





Lep pozdrav do naslednjič :-)