torek, 26. september 2017

Čisto novi pripomočki

Prejšnja dva tedna sem bila na terapijah za moj vrat in roke. Lepo vedno hitro mine. Sem že nazaj v službi, kjer me je pričakal tako poln e-poštni nabiralnik, da mi je v dveh dneh uspelo predelati le polovico mailov.  Od tega je nekaterim na srečo že potekel »rok uporabe« in so šli naravnost v koš. :-)

V mojem brlogecu se spet na veliko dogaja. Pri naši Tini sem naročila nove pripomočke Najlepšega para. Ijoj, kakšen užitek je delati, ko vse štima, ko lahko kombiniraš šablone in štampiljke iz različnih setov med seboj in vse je tako zelo lepo in lično, da je veselje!

Nove igrače so prispele k meni ravno pravi čas za izziv pri Darnell, kjer je treba uporabiti »NikoliPrejUporabljenoStvar« lahko novo, ali pa že lep čas pozabljeno v predalu. :-)  Verjetno že veste, kaj bom pokazala. Medvedke, kaj pa drugega. :-) V trenutku, ko sem ta ljubki komplet rezalnih šablon in štampiljk zagledala pri Tini, sem se vanje takoj zaljubila. V kombinaciji s čudovitim ozadjem, izdelanim s plastično šablono ognjemeta, bodo gotovo letošnji praznični hit pri meni. Morda jim celo uspe zamenjati lanskoletne hiške. Ali pa tudi ne…. :-)

Medvedek se predstavi:
 


Voščilnica še vedno spada v kategorijo dobrodelnega bazarja v Mihovi firmi na drugi strani sveta. Ozadje je napacano s tremi različnimi barvami distressov in pošpricano z vodo, v kateri sem raztopila perfect pearls. Po temeljitem sušenju ozadja sem z lepilno blazinico natapkala ognjemet, posula z zlatim prahcem in zapekla. Medvedek, ptiček in darilo so odtisnjeni, pobarvani z akvarelnimi barvicami in izrezani.

Voščilnico prijavljam na naslednje izzive:




Kako kombinirati ozadje izdelano s plastično šablono ognjemeta in ustvarjalne pripomočke iz prejšnjih let, pa se lepo vidi na drugi današnji voščilnici. Ozadje je pravzaprav negativ plastične šablone. Tole vedno rada naredim, ko mažem z distressi po plastični šabloni. Včasih uspe, včasih ne. :-)



Pa še ena praznična s smrečico izrezano iz washi trakcev z bleščicami.  Že viden a vedno hvaležen motiv. :-)
 

Projekt dobrodelni bazar je za enkrat zaključen. Kar nekaj izdelkov vam nisem uspela pokazati. Tudi gasilske nimam. Prvi kupček je šel z Mihom in Moniko, drugi pa bo potoval po pošti.  Kakšen bo uspeh prodaje, pa povem enkrat ob koncu novembra. 


Lep pozdrav do naslednjič. :-)

 

torek, 19. september 2017

Ena na hitro....

....  ne voščilnica, pač pa objava. :-) Za izdelavo voščilnice si vedno vzamem preveč časa, ker kompliciram. :-) O vremenu ne bom zgubljala besed, saj ne bo nič boljše, tudi če jamram. Na srečo me še vedno drži košarkaška evforija. Sem pa velika strahopetka, saj nobene tekme nisem gledala po televiziji, pač pa sem vse prenose poslušala na radiju, grizla nohte, držala pesti in skakala od navdušenja. Ta glavno pa sem videla v neskončnih ponovitvah, ki se jih kar ne morem naveličati. :-)

Sem rekla, da bo hitro? Bo. :-)

V Craftalnici spet lovim zadnje minute. Še eno voščilnico sem izdelala v shabby chic tehniki. Potovala je k Heleni, ki je prejšnji vikend praznovala rojstni dan.




Postavitev je podobna tisti, ki sem jo izdelala za mamo, vendar sem za osnovo izbrala rumeni distress oxide. Pri oxidih me navdušuje to, da z dodatkom vode dobim čisto drug odtenek. Tukaj sem blazinico nanesla na folijo, jo pošpricala z vodo in odtisnila na papir. Ko se je osnova posušila, sem s pomočjo plastične šablone šesterokotnikov (Stamploration) nanesla na osnovo enako barvo, ki je spet dobila drugačen odtenek. Rožice so tokrat cvetovi jagod Najlepšega para, saj bi se bolj bogati cvetovi v kuverti pomečkali. Robove sem nacefrala in zgornji rob malo zatrgala, da zgleda še bolj oguljeno.

Voščilnico prijavljam na naslednje izzive:
- Craftalnica: Izziv #194: SHABBY CHIC
- Najlepši par: Galerija meseca septembra
- Stamploration: The Never-Ending Anything Goes Challenge

Še vedno ustvarjam za Mihov dobrodelni bazar. Na dopust sem korajžno vzela cel kup naštemplanih motivov in barvice z namenom, da ob večerih barvam. Ja, pa malo jutri! :-) Samo en motiv mi je uspelo pobarvati v dveh tednih.

Mislim, da se lepo vidi, koliko potrpljenja imam z barvanjem motivov. :-) Najprej sem pobarvala fantiča...

Praznično voščilnico prijavljam na naslednje izzive:
- C.R.A.F.T.: Challenge 433: Christmas
- Cards4Guyz: Challenge #178: Nature

- HLS September Christmas Challenge: Anything Goes - optional twist sparkle

Tole pa je prvi družinski portret Veronikinih in Andrejevih sosedov:


Mali Adam se je rodil pred enim mesecem. V papirnati vrečki so copatki, ki jih je naštrikala moja mama. Soseda je bila tako navdušena, da si je sliko voščilnice dala na svoj FB profil, copatke pa bo Adamu obula za krst. Takšna pohvala poboža ustvarjalno dušico in daje zagon za naprej. :-)

Lep pozdrav do naslednjič. :-)








sreda, 13. september 2017

Za rojstne dneve in kar tako

V nedeljo je rojstni dan praznovala naša babica, moja mama. Lepo število let je nabrala, zgleda pa vsaj 20 let mlajša. :-) Že tedne pred rojstnim dnevom nam je vsem zabičala, da ji ne smemo kupovati nobenih daril, saj ničesar ne potrebuje. Želi si samo, da ji jaz izdelam čestitko. :-)

Spet mi je šel na roko izziv na Craft-alnici, saj sem želela za mamo izdelati nekaj drugačnega, malo bolj romantičnega, kot so po navadi moji izdelki. Lotila sem se tehnike Shabby Chic. :-)







V želji, da izdelam čim lepšo voščilnico, ki ne bo všeč samo meni, sem celo nakupila vzorčaste papirje, ampak sem končala tako, kot vedno. :-) Sama sem izdelala ozadje. Akvarelni papir sem neenakomerno pobarvala z distress blazinico tea dye. Ko se je barva posušila, sem s prstom napacala belo tempero. Da ozadje ne bi bilo preveč prazno, sem odtisnila še štampiljko pisave. S Kvadrati s šivi od Najlepšega para sem izrezala primerno velikost in robove nacefrala. Čipka je iz prastare zaloge, rožice in zelenje pa od Najlepšega para iz seta Okrasimo s cvetjem. Cvetove sem izrezala, pobarvala z distress oxide blazinico warn lipstick, jih zmočila z vodo in rahlo pomečkala. Zastavica za napis je narejena iz odrezkov papirja in malo "operirana" s škarjami. Pripadajoč ovitek sem z okrasjem, napisom in barvami uskladila z voščilnico.

Voščilnico prijavljam na naslednje izzive:
- Craft-alnica: Izziv# 194 : SHABBY CHIC
- Scrapping4FunChallenges: Challenge 98: Techniques (shabby chic)
- Najlepši par: Galerija meseca septembra
- Crafting From the Heart: Challenge 174: Anything Goes
- Cuttlebug Mania: Anything Goes with the Dies and/or Embossing
- HLS September: Anything Goes with the Dies Challenge

Pred dopustom sem obljubila, da bom, čim utegnem, okrasila in razposlala butarice iz sivke. Letos mi je nekam pobegnil čas, da bi lahko organizirala bonbonček. Butarice so mi tako prišle čisto prav kot "izgovor", da se zahvalim najbolj zvestim spremljevalkam. Nekaj sem jih pa že med poletjem razposlala za različne priložnosti, ali pa kar tako. :-)


 

 V nedeljo je rojstni dan praznovala Tina Z. K njej je potovala nežna voščilnica z rožico. :-)



Na osnovo, izrezano z Romantičnimi pravokotniki Najlepšega para sem naredila dvobarvni smušing in vanj vrezala Obrobljen cvet Najlepšega para. Še enkrat sem cvet izrezala iz belega papirja in zamenjala bele koščke s pisanimi ter cvet vstavila v izrez.

Voščilnico prijavljam na izziv Simon Wednesday Challenge Blog: Simon Says: Clear And Simple.


Lep pozdrav do naslednjič. :-)  



nedelja, 10. september 2017

Iz Sutomora v Prižbo in domov

Po divjem tednu na cesti po Bosni in v prelepi, vendar kaotični Črni Gori, nas čaka še teden počitka v Prižbi na Korčuli. Ampak najprej je treba priti do tja. :-)

Z dragim sva preučevala avtokarto in se odločila, da greva iz Črne Gore v Bosno in potem iz Bosne na Hrvaško. Po kilometrih se nama je tako zdelo najbolj primerno. Ko sva plan potovanja omenila Bati, nama je predlagal, da greva ob obali do Tivata, potem pa na trajekt čez Boko Kotorsko in bova zelo hitro na meji s Hrvaško. Trajekt? Takoj sva spremenila plan potovanja. Prehod meje, celo dveh, zna biti zelo zamudna zadeva. To pa nama ni najbolj dišalo. V soparnem jutru po nočni nevihti sva se poslovila od Sutomora in krenila novim dogodivščinam naproti. Zaradi razbitega avta s cmokom v grlu in številko avtovleke na dosegu roke. Ampak, na srečo je bil najin strah odveč. :-)

Lansko leto se je najino raziskovanja Črne Gore zaključilo v Kotorju, zato je bilo še bolj zanimivo peljati se skozi neznane kraje do Tivata, Hercegnovega in mejnega prehoda s Hrvaško.

Trajekt

Boka Kotorska


Trajekt čez Boko Kotorsko zelo skrajša pot okoli zaliva. Ampak to je bolj splav, kot trajekt. :-) Služi pa svojemu namenu. Na mejnem prehodu sva se pošteno načakala, kar sva tudi pričakovala.

Pred mejnim prehodom s Hrvaško

Po slabi uri vožnje sva se že peljala mimo Dubrovnika in kmalu sva prispela na polotok Pelješac. Ustavila sva se v mestu Ston, ki naju je s svojim obzidjem in restavracijami iz katerih so se širile omamne vonjave, popolnoma očaral. Ni bilo veliko časa za posedeti. Čakal naju je še lep kos poti.

Ston





Pelješac je zelo slikovit. Prometa ni bilo veliko. V Orebiću sva počakala trajekt za Korčulo in se veselila skorajšnjega konca potovanja. Pozno popoldne sva prispela v Prižbo.


Orebić

Na trajektu za Korčulo


Prižba prvotno sploh ni bila planirana kot najin letošnji dopust. Ker pa Veronika ni mogla dobiti več kot teden dni dopusta in sta z Andrejem že v začetku  leta rezervirala apartma v Prižbi in celo plačala avans, sva se midva "žrtvovala" in prevzela prvi teden namesto njiju. :-)

Najin apartma

Plaža



Pot s plaže




Avtokamp v senci. Ko bova velika, bova potovala z avtodomom. :-)

Tukaj so bile na delu pridne roke. :-)

Na poti iz trgovine.

Sončni zahod je obvezen morski motiv. :-)

Moj osebni kuhar in njegova "lokomotiva".

Morska idila.

Popolni dopust na kopnem....


.... in na morju.

Nad malim mestecem in apartmajem, oddaljenim od plaže samo 20 metrov, sva bila navdušena. Naplavala sva se, si odpočila, prebrala veliko knjig in se imela zelo lepo. Avto sva premaknila samo toliko, da sva si v Blatu, najbližjem večjem mestu, nakupila hrane za ves teden. Za raziskovanje otoka bo priložnost kdaj drugič. :-)

Pred spanjem....

... še ena umetniška. :-)

Naslednjo nedeljo sta naju v apartmaju "zamenjala" Veronika in Andrej, midva pa sva krenila proti domu.

 
Najprej s trajektom nazaj na Pelješac, potem pa še z enim v Ploče, po avtocesti do Splita in po najini že znani poti čez Knin, Gračac, Plitvice, Karlovac, Zagreb, Varaždin in v Središču ob Dravi nazaj v Slovenijo.

Dominće na Korčuli

Najin ranjenec med samimi "celimi" lepotci.

Trpanj na Pelješcu


Ploče

V petnajstih dneh vročega avgusta 2017 sva po nekdanji skupni državi prevozila 2000 kilometrov. Spoznala sva veliko prijaznih ljudi, odkrila prelepe kraje, si napolnila baterije in se naučila, da nesreča nikdar ne počiva, pa če si še tako previden. Zato pa je potrebno vsak dan vzeti kot darilo.