četrtek, 25. maj 2017

Pisano

Obveščam vas, da me je povozil čas. :-) Komaj še utegnem sesti za računalnik. Za prijatelje si pa vedno vzamem čas. :-) V soboto sem uživala v družbi ustvarjalk na Dobenem, včeraj pa v Murski Soboti. Vmes kuham bezgov sirup, cartam paradižnike na vrtu, grozim plevelu, pobiram jagode, sušim zelišča in ustvarjam.

Danes vam pokažem voščilnico, ki sem jo izdelala za rojstni dan prijazne ustvarjalke Helene, katere izdelki me vedno znova očarajo.  Igrala sem se z distressi.



Idejo sem že pred časom našla na blogu the CLASSroom. Barve sem nanašala na osnovo s pomočjo plastične folije. Izrez ovala je darilo ene od usvarjalk. Izrezala sem sredino, tako da je nastal okvir in ga pobarvala z rjavo blazinico, enako kot je valoviti rob in napis. Čez napis je poletel metuljček in za seboj pustil sled srčkov. :-) Vsi pripomočki, razen okvirja in distressov so od Najlepšega para.

Voščilnico prijavljam na naslednja izziva:
- HLS May: Watercolour Challenge Anything Goes, Optional Twist - Red
- Najlepši par: Galerija meseca maja

Na Craftalnici dekleta ustvarjalnega tima želijo videti cvetje. Dolgo sem se odločala, če smem prijaviti voščilnico, ki je precej podobna TEJLE. Dekleta, če nisem storila prav, me prosim izločite.



Voščilnico sem zapakirala v preprost ovitek, saj je bila predana osebno. Navodila za izdelavo ovitka mi je prijazno razložila Keltika. Košarica je spletena ročno iz ozkih trakov papirja z juto, oblikovala pa sem jo s krogi in pravokotniki s šivi. Rožice so cvetovi jagode, zelenje je iz seta Okrasimo s cvetjem, ozadje pa je izdelano s plastično šablono Les, vse od Najlepšega para.

Voščilnico prijavljam na Craft-alnico: Izziv #186: Šopek cvetja

Še eno moško imam za današnjo objavo. Glede na to, kako redko se oglašam, moram spet "stisniti" malo več izdelkov v objavo. :-)


 
Priznam, da me je tale velika šablona motorja pošteno namučila. Prelagala sem papirčke, barvala izrez, skoraj diplomirala iz kompliciranja, na koncu pa sem se odločila za dvobarvno kombinacijo in bila celo zadovoljna s končnim izdelkom. Še bolj pa je bila zadovoljna sodelavka, ki bo voščilnico podarila svojemu bratu ob okroglem jubileju. Osnova voščilnice in motor sta enake barve, ozadje pa je ombre in plastična šablona Bokeh Najlepšega para.


Motor prijavljam na nalsednje izzive:
- The Male Room: Challenge #61: DIE CUTS
- C.R.A.F.T. Challenge: Challenge 417: Fathers Day/Male
- Cardz 4 Guyz; Challenge #170: Favourite Colour Combo


Lep pozdrav do naslednjič. :-)




ponedeljek, 15. maj 2017

Drugačen pregib

Zelo redko se lotim izdelave voščilnice z drugačnim pregibom. Se mi zdi, da mi klasične A6 voščilnice gredo še najlažje od rok.:-)  Navadila sem se, kako klasičen format najbolje zapolnim. Včasih pa je potrebno izdelati tudi kaj malo drugačnega, da ustvarjanje ne postane rutina. :-) Tokrat sem se lotila dvakratnega pregiba. In to celo na dveh voščilnicah za različne namene.

Najprej je nastala moška za Veronikinega Andreja, ki je rojstni dan praznoval prejšnji teden. Idejo sem našla na Pinterestu.



Andrej je v študentskih letih igral kitaro v rokerskem bendu. Občasno jo še vedno vzame v roke in malo zašpila. Ravno zaradi njegove ljubezni do dobre muzike sem se odločila, da bo voščilnica z glasbeno tematiko. Osnovo sem sama izdelala in se lotila okraševanja. Za osnovno barvo sem izbrala zeleno. Ombre efekt je izdelan z distress blazinico in čopičem po Tininem receptu. Dodala sem še zvezdice s plastično šablono Zvezde in metulji Najlepšega para. Gramofonsko ploščo sem izrezala s Krogi s šivi in pri tem ploščo iz črnega kartona s škarjami obrezala po šivih. Štampiljka z voščilom je od Mavelu. Note legendarnega komada Samba Pa Ti od Santane sem našla na spletu in sprintala na primerno velikost. "Iztrgla" sem jih s šablono Hura, šola! .

Voščilnico prijavljam na naslednje izzive:
- The Male Room: Challenge #60: STARS
- Craft-alnica. Izziv #185: OMBRE
- Najlepši par: Galerija meseca maja

Tudi spodnja novoletna za Mihov bazar je izdelana po enaki postavitvi kot Andrejeva. Na izzivu Christmas Card Throwdown želijo videti večplastno voščilnico po skici.



Izdelana je v tradicionalnih prazničnih barvah. Črtasti papir sem sama oblikovala. Čudovito božično zvezdo Najlepšega para sem postavila na vrh, v tretjo plast krogov s šivi. Izrezana je iz belega papirja, pobarvana in zaleplena nazaj v izrez. Napis je iz aliexspresa.

Prijavljam jo na izziv: Christmas Card Throwdown: May - Sketch




Lep pozdrav do naslednjič. :-)



četrtek, 11. maj 2017

Za moje najljubše izzive

Že tretja objava ta teden? Pretiravam. Saj bo potem spet malo mir pred menoj. :-) Te dni z enim očesom sledim izzivom, z zmanjšano brzino vašim objavam in uživam na vrtu, ko se pokaže sonce. Mraz konec aprila se je pošteno znesel nad sadnim drevjem, orehom in brajdami. Češenj letos ne bomo zobali. :-( Tudi figove marmelade ne bo. Bo pa kaj drugega. :-)

Nisem prišla jamrat, pač pa pokazat, kaj je novega nastalo v mojem brlogecu. Malo sem barvala, veliko izrezovala, lepila in sestavljala.

V Craft-alnici je Martina za tokratni izziv izbrala ombre efekt. Meni je zelo všeč in kar pridno ga preizkušam že nekaj časa z različnimi barvami. Najlepše mi uspe z distressi. Tokrat pa sem segla po navadnih vodenih barvicah, ker ne premorem sive distress blazinice. Združiti sem želela tudi izziv na Less is More, kjer je ta teden na vrsti barvni izziv. Na akvarelni papir sem nanesla sivo barvo od temne do svetlejše. Ko se je osnova posušila, sem čez položila plastično šablono iz "alija" in jo pobarvala s sivo memento blazinico, s katero sem odtisnila tudi napis. Vse ostalo je od Najlepšega para.

Voščilnico prijavljam na naslednje izzive:
- Craftalnica. Izziv #185: OMBRE
- "Less is More": Challenge #327: Grey/Yellow
- Najlepši par: Galerija meseca maja

Ker mi je ostal košček papirja z ombre efektom, sem izdelala enako voščilnico še v roza-sivi kombinaciji. 


Tina in Vladka nas v tokratnem izzivu inspirirata z drsalnimi voščilnicami. Izbrali sta nagajivo Majdino voščilnico s kužkom, ki gleda žogo. Moji dve do sedaj izdelani drsni voščilnici sta imeli za glavni motiv avto. Tudi tokrat je bila prva ideja avto, ampak mi je Veronika nevede dala krasno idejo, ko je povedala, da ji je soseda zalivala vrt, medtem ko sta bila ona in Andrej celi prejšnji teden pri naju doma. V zahvalo prijazni sosedi sem z veliko pomočjo izdelkov Najlepšega para , distress blazinic in strička Googla izdelala tole:




Ozadje je nemarno pobarvano z modro distress blazinico. Vrt so oblački iz seta Na nebu, rožice so darilo ob nakupu pri Tini, zalivalka je sprintana iz neta, izrezana s škarjami in pobarvana z distressi. Odprtino za drsenje zalivalke sem izrezala s skalpelom, mehanizem pa sta dva kovanca zlepljena s 3D blazinico. Na pavs sem odtisnila dežne kapljice in jih zalepila na zalivalko. V napis sem združila še čestitke, saj se je Veronikina in Andrejeva soseda pred kratkim poročila. Prejemnica je bila pozornosti zelo vesela.

Zahvalnico prijavljam na naslednja izziva:
- Ko me inspirira #58: Drsna voščilnica
- Scrapping4funChallenges: Challenge #89: INSW - Anything Goes



Lep pozdrav do naslednjič. :-)





sreda, 10. maj 2017

Mini dopust 2017

Vem, da sem pozna z reportažo o mini dopustu na morju. Ampak prejšnji teden se je dogajalo toliko vsega, da še pomisliti nisem utegnila na blog. Sicer pa za fotke z morja ni nikdar prepozno. :-)

Z dragim jo za prvomajske praznike rada mahneva v Nerezine na Lošinj. Zaradi slabe vremenske napovedi sva šla z avtom. Sedaj sva že tako velika, da se nama več ne da zmrzovati na motorju. :-) Mejo s Hrvaško sva prestopila v bližini doma, v Središču ob Dravi in se s tem izognila gneči. V Varaždinu sva šla na avtocesto in čez slabe tri ure prečkala most na Krk.






Počakala sva trajekt in se pred poldnevom že vselila v hiško v naselju Bučanje pri Nerezinah. Prvi šok zasvojencev z internetom je bil ta, da v naselju še vedno ni Wi-Fi povezave. Pravzaprav je, ampak z doplačilom, kar pa se ne izplača. Na srečo sva vzela s seboj veliko knjig. :-)




Po tem, ko sva se razpakirala in prezračila hiško, sva šla na sprehod na otoček. Po vseh letih, kar hodiva v Nerezine, sva letos prvič našla divje šparglje. :-) To je bilo veselja! Sicer so najini šparglji prerasli otroška leta, ampak bili so izvrstni. Dosti boljši kot domači, ki nama rastejo na vrtu. :-) Ko je pričelo deževati, sva se zaprla v hiško, prižgala klimo in se posvetila knjigam. Doma si vse preredko vzameva čas za branje.





  

Naslednji dan je ves dan lilo kot iz škafa, kar pa naju ni zadržalo v hiški. Oblekla sva pelerine in šla na sprehod, potem pa sušila premočene čevlje in hlače. Žalostno sva gledala Osorščico. Vrh, Televrin, je imel ves čas klobuk iz oblakov.




V petek se je po deževnem jutru popoldne razvedrilo. Posijalo je sonce in naju zvabilo na plažo. Za namaknje nog ali celo kakšen hujši podvig je bila voda premrzla, sonce pa je v zavetju med skalami lepo grelo.




Sončno sobotno jutro je dragega zvabilo v planine. :-) On mora vedno postavljati rekorde. Za vzpon je potreboval 40 minut, za spust pa 35. :-) Sonce pa je na morje privabilo tudi Veroniko in Andreja. Iz Ilirske Bistrice se splača priti na kosilo k mami in atiju v Nerezine. :-)


 Ko sva mladino odpravila na trajekt, sva šla na plažo z namenom, da poležavava na soncu. Ampak ni ostalo samo pri sončenju. :-) Oba sva prvič letos zaplavala v morju. Dragi čisto resno, jaz pa na kratko, ampak sladko! Ni mi žal, da sem se ojunačila, čeprav voda ni imela več kot 16 stopinj.




V nedeljo zjutraj je sonce tudi mene zvabilo v hribe. Nisem bila prepričana, da bom šla vse do vrha, ampak dragi me je ves čas vzpodbujal in mi obljubljal čudovit razgled, ki ga sicer poznam iz prejšnjih let, se pa ga nikdar ne naveličam. :-) O mojem času vzpona rajši ne govorim.

 
Dragi je ta čas, ko sem jaz vlekla svoje kile na vrh, posnel vsaj 100 fotk, prestrašil vsakega martinčka, hrošča in čebelico, našel najmanjše rožice in se vsaj 10 krat vrnil nazal gledat, če še lezem v hrib. :-)




  
Po poti navzdol sva nabrala žajbl, origano in timijan. Vzpon na vrh Sv.Mikule je prava aroma terapija. Ves hrib tako lepo diši, da je veselje. Prav zaradi tega čudovitega vonja in enkratnega razgleda vsako leto lezem na hrib, ki se dviga več kot 500 metrov nad morje. :-)



Popoldne sem želela samo sedeti na plaži z dobro knjigo v rokah, dragega pa je morje še enkrat premamilo. Kmalu bi našel močnejšega od sebe, saj je pretiraval in plaval predaleč. Včasih je hujši, kot mali otrok. Izziva in me  jezi. Naslednjič ga bom privezala. Obljubim. :-))




 Pet dni oddiha je prehitro minilo. Čeprav vreme ni bilo po ISO standardu, se ne pritožujem. Lepo sva se imela. Nadihala sva se svežega zraka, prebrala veliko knjig, jedla divje šparglje in nabrala zelišč za celo leto.






Domov sva se vračala po isti poti in se ustavila še na Grobniku, da sva se nagledala motorjev in se načudila fantom, ki znajo polagati ovinke. :-)

Tako, sedaj pa lepo pridno čakat naslednji odklop od vsakdana. :-)