Danes nas čaka vzpon na 1600 metrov nad morjem. Na
Lovćen, kot ste pravilno ugibale v komentarjih pod predhodno objavo.
Obiskali bomo črnogorskega vladiko in pesnika, avtorja Gorskega venca, Petra II. Petrovića
Njegoša (
Wikipedija).
Mislim, da obisk Črne Gore ne bi bil popoln brez
izleta v zgodovino. In zgodovina Črne Gore je tako razgibana, kot njena
pokrajina. :-)
Iz Sutomora proti Budvi sva se peljala ob obali,
potem pa zavila v planine.
Proti nekoč najmanjši prestolnici Evrope,
Cetinju, pelje slikovita in zelo lepa cesta. Razgled je fantastičen. Cetinje leži na nadmorski
višini 660 metrov. Danes je predvsem kulturno (
Wikipedija) središče Črne Gore.
|
Park v Cetinju |
|
Dragi je nadomestil stražarja :-) |
|
Ena izmed palač na trgu |
|
Veliko vsega je za pogledati |
|
Vhod v Biljardo |
Sprehodila sva se po čudovitem parku in si najprej od zunaj ogledala vse
palače. Odločila sva se, da obiščeva samo Njegošev
dom, palačo Biljardo (
Link). Ime je dobila po mizi za biljard, ki jo je vladika dal
pripeljati iz Dunaja.V muzeju se ne sme fotografirati in moj dragi je imel precej dolgi nos zaradi tega. :-)
Po ogledu muzeja sva sedla v kavarno na trgu, da bi popila kavo in šilček domačega žganja. Za zdravje. :-) Da je Cetinje zaspano mestece, so nama potrdili trije natakarji, ki so z velikimi težavami in "v počasnem posnetku" uspeli vse naročeno prinesti na mizo. :-)
|
Sprehod po Cetinju |
Najin cilj tega dne je bil Njegošev mavzolej na
drugem najvišjem vrhu Črne Gore, na Lovćenu, Nekaj ovinkov nad Cetinjem
je vstop v Narodni park Lovćen, kjer je potrebno plačati simbolično
vstopnino. Ceste tistim s slabimi živci, ne priporočam. :-)
|
Vhod v narodni park Lovćen |
|
Ozka planinska cesta |
Tu in tam je manjkal kos ograje nad prepadom, občasno pa je naproti
priletel kakšen kamikaza, ki se mu je strašansko mudilo. Ampak lepote
pokrajine odtehtajo vse izzive. :-) Moj dragi za spremembo ni rinil čisto do
konca ceste, ampak sva avto pustila na prvem
prostem mestu ob cesti.
|
Avto sva pustila ob cesti |
|
Ploščad je namenjena obračanju, ne pa parkiranju. :-) |
|
Pod stopniščem, ki vodi do mavzoleja |
|
Pogled s stopnišča |
|
Ena umetniška. :-) |
|
Moj fotoaparat je majhen, ima pa vse, kar imajo veliki. :-) |
|
Črnogorska narodna noša.... |
|
... in gusle |
Do mavzoleja (
Link) vodi 461 stopnic. Velikim
ljudem se je treba primerno pokloniti. Tudi z grizenjem kolen. :-) Tako, kot
je lep mavzolej in Njegoševa skulptura, delo znanega hrvaškega kiparja
Ivana Meštrovića, je lep in nepozaben tudi
razgled z razgledne ploščadi za mavzolejem.
|
Skulptura |
|
Kripta |
|
Izhod na razgledno ploščad |
|
Pogled na planine... |
|
... in Boko kotorsko.... |
|
... in okrog svoje osi. :-) |
|
Dragi je pregledal in poslikal vse motorje. :-) |
O tem, da so v Črni Gori smerokazi bolj izjema, kot
pravilo, sem že pisala. Tudi pri spustu iz Lovćena se nama je tabla za
Njeguše (rojstno vas velikega vladike) in Kotor skrila za drugo, malo večjo reklamno tablo. Pa dobro, da se je,
saj sva zaradi tega našla park, kjer so kipi
vladarjev dinastije Petrović Njegoš (
Wikipedija).
|
Grb |
|
Celotna dinastija, zbrana na enem mestu. |
Ker je bil plan tistega dne Kotor, sva se
obrnila in še enkrat reskirala vzpon do odcepa za Njeguše. Če bi vedela,
kakšna cesta naju čaka tam, bi se verjetno rajši še 10x peljala do
Cetinja in nazaj na Lovćen. :-)
|
Tega smerokaza ni problem spregledati. :-) |
Imenovati tisto razrito
in ozko cesto kozja steza, bi bilo čisto pretiravanje. Mislim, da je niti koze ne bi izbrale za svoj sprehod. :-) Tu in tam sva se
spraševala, če ima smisel riniti naprej. In potem je kot v odgovor spet
priletel kakšen kamikaza. :-) Se pravi, da je življenje na drugi strani!
|
Temu bi se naj reklo cesta. :-) |
|
Pod menoj je Boka kotorska |
Ko
sva zapustila nacionalni park Lovćen, sva se začela spuščati proti Kotorju.
|
Ker nimava palice za selfi, naju je fotografirala natakarica |
|
Nekaj utrinkov spusta proti Kotorju |
|
Kotor |
Cesta do Kotorja po
številu serpentin spominja na cesto na naš Vršič, le razgled je
drugačen. In vozniki. Predvsem domačini, ki ne morejo razumeti, zakaj
tujci vozijo tako previdno in počasi. Kotor smo si ogledali
v prejšnji objavi. Jemljem si malo umetniške svobode. :-) Namesto
kronološkega zaporedja dogodkov sem se odločila za tematsko razporeditev
objav.
Ko razmišljam o vsem, kar sva videla, velikokrat
pomislim, da bi bilo morda bolje pred odhodom prebrati čim več
informacij in narediti podroben načrt. Ampak vedno znova spoznam, da si
veliko več zapomnim, če najprej neko stvar vidim in
pozneje preberem vse podrobnosti. Tudi načrt potovanja je pametneje
narediti bolj ohlapno, da ga lahko spreminjaš po trenutnem navdihu.
Vsega pa tako ali tako ni mogoče nikdar pregledati in predelati.
Še malo, pa se bomo skupaj odpravili proti domu. Vmes nas čaka še majhno presenečenje. Spoznali bomo eno fejst fajn punco.:-)
Po stari Jugi:
-
Ljutomer - Sutomore
-
Kotor - Ulcinj
-
Lovćen
-
Sutomore - Ražanac - Ljutomer