Končno spet v brlogecu

Lep čas sem v brlogec nosila samo nov ustvarjalni material, ustvarila pa nisem ničesar. Groza! :-) Ni bilo prave inspiracije, pa tudi časa ne. Včeraj sem končno ponovno sedla za ustvarjalno mizo in neizmerno uživala v ustvarjanju voščilnice za rojstni dan prijateljičinega sinka.

Še prej, kot pokažem, kaj sem ustvarila, pa vam predstavljam svojega novega prijatelja, hroščka. Prav ponosna sem nanj. Dolgo je trajalo, preden sem se odločila za nakup. Vedno sem mislila, da ga ne potrebujem. Glede na to, da me vse pridno zalagate z izrezi, česar sem zelo vesela, pa je vseeno lepo, da si lahko sedaj sama izrežem, kar potrebujem. Za enkrat je moja zbirka šablonic precej skromna, ampak vem, da dolgo ne bo tako. :-)) 

Za voščilnico, ki sem jo izdelala tokrat, sem uporabila šablono avtomobila, ki sem jo prejela kot rojstnodnevni bonbonček na blogu Scraping4funChallenges.

Ozadje za voščilnico sem pobarvala z distressi in čez z belo blazinico nanesla razmetane pike. Tovornjakec sem izrezala iz črnega, rdečega in rumenega papirja in ga z blazinicami prilepila na osnovo. Napis je odtisnjen na rumeni karton, drog pa je palčka za ražnjiče. 

Tovornjakec se bo odpeljal v Craft-alnico, kjer v tokratnem izzivu Lili, Andreja in gostja Hali, želijo videti voščilnico za otroški rojstni dan. Pa seveda v Galerijo meseca avgusta pri Najlepšem paru, saj sem uporabila Tinin sonček (Na nebu), balon (Slonček) in plastično šablono Razmetane pike.

Pri nas je zadnje čase vse v znamenju paradižnika. Trenutno se v velikem piskru kuha paradižnikova omaka in omamno  diši. :-))  Letos sva posadila veliko različnih sort paradižnika. Ne samo rdečega. Nad zelenim in črnim sva še posebaj navdušena. :-)

Vsem, ki boste jutri sedli v šolske klopi, želim uspešno, znanja polno in nepozabno šolsko leto! Mame in atiji, ne se jeziti zaradi slabih ocen. Spomnite se svojih. :-)))


Lep pozdrav do naslednjič. :-)

Zlatni rat

Ena najlepših plaž jadranskih otokov je gotovo Zlatni rat na Braču, v bližini mesta Bol. Če do najinega dopusta še ni bila največkrat slikana plaža na svetu, pa je sedaj prav gotovo.  :-)) Plaža je nekaj posebnega. Gotovo jo boste našli na skoraj vsaki sliki, če strička Googla povprašate po Braču. Je rt, ki sega globoko v morje. Od zadnjega bora, ki raste v samem kamenju, pa do roga na koncu plaže je 150 metrov drobnih kamenčkov. Ker na plaži velikokrat močno piha, je pravi raj za surfanje in kajtanje. Veliki valovi, posledica močnih vetrov, pa so raj za kopalce. Prav lepo je gledati, kako se ljudje sprostijo in se smeje in kriče mečejo v valove. Brez razlike, veliki in mali. :-))

Na tabli pred plažo je tale napis:

"More na plažu Zlatni rat često izbacuje poklopce morskog puža koje su turisti nazvali "kamen sreće" (veličina do 5mm). Svaki kupač, ako se potrudi, može nači "kamen sreće", a to dokazuje, da se sreća ne može kupiti. Sreću treba tražiti!"
 

 

 

 
Počasi se bo treba vrniti v stare tirnice. Fotke dopusta sem pregledala, vseh 10 dni še enkrat odsanjala, sedaj pa novim delovnim zmagam naproti! In odštevat dneve do naslednjega dopusta...

Lili in Mojca sta spraševali, kako nama uspe na motorju peljati toliko stvari. Skrivnost ni v tem, da bi bila kakšen velemojster pakiranja ali pa organiziranja. Rešitev je v diplomaciji! :-)) V vseh teh letih sem se marsičesa naučila, najbolj pa tega, da je škoda pokvariti začetek dopusta z debato, če res vse to nujno potrebujem. Seveda potrebujem, saj v nasprotnem primeru ne bi pakirala. :-) Torej, moja taktika, ki se je v zadnjih letih izkazala za pravilno, je takšna..... psssst, da dragi ne sliši..... vedno pakiram, ko ga ni zraven. Ko se vrne, najde kovčke zaprte. Vse, kar pa ne gre v kovčke, pa dam v rukzak, ki ga imam med vožnjo na hrbtu. Navadno so v rukzaku knjige.


Lep pozdrav do naslednjič. :-)

Dopustniška potepanja

Kot je Vladka pravilno ugotovila, sva letos res več počivala na dopustu, kot prejšnja leta. Malo k temu gotovo pripomore tudi EMŠO, pa visoke temperature in izčrpanost po ubijalskem tempu v službi in doma.
Ampak, glede na to, kako čudovit otok je Brač in koliko vsega novega se da še vedno odkriti, bi bilo škoda preležati teh kratkih 10 dni. :-)

Pogled na Hvar z Vidove gore

Pod Vidovo goro je Zlatni rat

  

Suzuki pozira

Ena izmed plaž in pogled na kopno

 Brač ima krasne ceste. Široke, s pravilno nagnjenimi ovinki so prava pesmica za peljati motor na sprehod. :-) K temu sprehodu sodi vsakič tudi obisk prijatelja, pravega Bračana, Peđa. Peđa je fotograf v Supetaru in urednik spletne strani www.braconline.com.hr . Poznava ga že celo večnost, od takrat, ko sva bila rosno mlada prvič z motorjem na Braču. Peđa naju je takrat fotografiral in njegove fotografije imajo častno mesto v našem družinskem albumu.

September 1986

Od takrat ga vsakič, ko sva na Braču, obiščeva Skupaj spijemo kavo na rivi in rečemo kakšno pametno. Peđa pa ima za naju vedno tudi kakšno presenečenje. Tokrat nama je podaril sliko, ki jo je naslikala njegova žena, on pa skeniral in natisnil na platno. Čudovit morski motiv. Dragi je kar vriskal od navdušenja, meni je bilo pa malce nerodno. O tem, kako jo bova na motorju pripeljala domov, sva razmišljala pozneje. :-))

Čudovito darilo

Slika je varno prispela domov

Tudi v Sutivanu se obvezno ustaviva. Tokrat nisva šla do "naše" plaže, sva pa spila kavico v kafiču, ki je tam že celo večnost in na katerega naju vežejo sami lepi spomini. Pa še eno obvezno postojanko imava, obisk Seke in Aljoša. V njuni "graščini" v vasi Bobovišča  gornja smo se vedno zelo lepo imeli.

Sutivan

Bobovišća gornja

Za malo drugačno razgibavanje, kot je plavanje in slonenje ob šanku, sva si sposodila kolesa in se po lepi cesti, ki pa na žalost gre ves čas navkreber (nazaj je lažje) odpeljala v Murvico. Tista krasna plaža je vredna tako sopihanja na kolesu, kot adrenalinskega dostopa. Tolažbo za napore, v obliki hladnega piva, pa je moč dobiti tako ob cesti, kot tudi na plaži. Ni panike, da dehidriraš. :-))

Na startu mi je bilo še smešno...

... potem pa ne več....

Plaža v Murvici

Pot na plažo

Nazaj je šlo kot blisk. :-)

V kafiču ob cesti sva poleg piva dobila tudi informacije, kako priti do Zmajeve špilje. Ta presneta špilja naju preganja že lep čas in nikdar ni bilo prave priložnosti, da se podrobneje pozanimava, kako priti do nje. Vedno sva dobila samo informacije, da je potrebno najeti vodiča, saj je špilja zaklenjena. In pri tem je tudi ostalo. Bova že - naslednjič. Tokrat sva se pa odločila, da ne bo naslednjič, ampak takoj. Poklicala sva vodiča in se zmenila, da se dobimo naslednji dan ob pol devetih dopoldne v Murvici. Svetoval nama je, da se dobro obujeva.

Murvica

Pripravljeni na izlet v preteklost

Nasledje jutro sva se takoj po zajtrku, opremljena za planinarjenje, pridružila majhni pisani skupinici turistov iz različnih koncev Evrope. Z nami pa je bil tudi mladenič iz Avstralije. Zmenili smo se, da se bomo pogovarjali v angleščini. Ni panike. Bova že vprašala, če nama kaj ne bo jasno. Ampak ni bilo potrebno, saj je gospod Zoran, naš vodič, govoril tako lepo, da sva vse razumela. V svoji potepuški karieri sva naletela že na marsikaterega vodiča, ampak takšnega zanesenjaka, s toliko znanja in navdušenja, kot je gospod Zoran, pa še nisva srečala!

Konoba

Vzpon

Ruševine samostana

gospod Zoran

Čudovit razgled

Najprej nam je predstavil svojo rojstno vasico, Murvico, povedal in pokazal, kaj je prava konoba, kako domiselno so Bračani (na Braču ni izvira sladke vode), lovili deževnico, potem pa ga je "odneslo" v pripovedovanje zgodb o menihih,  ki so se naselili na otoku, o zgodovini , mitologiji, poganskih bogovih, pokristjanjevanju... Vpijala sva njegove besede.

Še malo...

Vrata v Zmajevo špiljo so zaklenjena

Zmajeva špilja

O Zmajevi špilji še vedno obstaja veliko neznank. Znanstveniki si niso edini, kdaj bi se naj tam naselili pvi prebivalci. Reliefi na steni so iz različnih obdobij in o vsakem zna gospod Zoran povedati zgodbico. Vsekakor izlet, ki nama bo ostal v lepem spominu.

Nazaj v Murvico smo se sprehodili skozi vinograd

Se nadaljuje....