Po dopustu

Po dopustu in nujnem urejanju vrta sem spet med svojimi papirčki in barvicami.  Veronika pridno skrbi, da ne zaspim. :-) Po novem izdelujem otroške voščilnice za njene prijateljice.

Za prvi rojstni dan male Sofie sem izdelala voščilnico po skici iz Craft-alnice. Z veliko pomočjo izdelkov Najlepšega para.

Voščilnico prijavljam na naslednje izzive:
- Craft-alnica: Izziv #218: SKICA
- Najlepši par: Galerija meseca avgusta (Kvadrati s šivi, Pri Slonovih, Okrasimo s cvetjem, Male številke, Velike in male črke, Kreativni krogi, Na travniku, balon so posodile (Ne)strašne pošasti)
- Scrapping4fun Challenges: Challenge 112: Anything Goes
- Adicted to Stamps and More: Challenge #306: Anything Goes

Spodnja voščilnica pa mi je naredila kup sivih las, saj česa podobnega nisem še nikdar izdelovala. Baby Shower za fantka. Baje je bila naročnica navdušena.

Izrez oblačil za dojenčka sem embosirala v šabloni in dodala malo barve. Nasmejano sonce jih bo hitro posušilo. Ozadje je nasmušano z modro distress blazinico. Na ovitek sem dodala veliko akvarelno srce pobarvano z mavričnimi barvami in v njem malo modro srce. Vsi uporabljeni ustvarjalni pripomočki razen dojenčkovih oblačil so od Najlepšega para.

Voščilnico prijavljam na naslednji izziv:
- Time Out Challenges: Challenge #116: Bright


Lep pozdrav do naslednjič. :-)

Pot je cilj

Čeprav sem rekla, da ne bom na veliko pisala o letošnjem dopustu, pa me je dragi pregovoril za še eno objavo. :-)

Po eni strani sreča zame, da so fotografije iz fotoaparata trenutno nedosegljive, saj bi si dragi izmislil še kakšno štorijo.

Treba bi ga bilo spodbujati, da se sam loti objavljanja svojih fotk in pisanja potopisov. Saj zna. :-) Ampak je enostavneje zanj, če kontrolira moje objave. :-)

O Črni Gori sem že lani in predlani veliko napisala. Dežela je čudovita, divja, razgibana. Domačini so prijazni in odprti. Hrana je fantastična, cene zmerne.  Oba z dragim sva ugotovila, da namesto, da bi šlo na boljše kar se organizacije in infrastrukture tiče, postaja vsako leto vse bolj kaotično. Vsak dela po svoje. Skoraj iz morja rastejo ogromne apartmajske hiše in razkošni hoteli. Znotraj blišč, pol metra od stene pa grmovje, smeti, potepuški psi in mačke. Luksuzni avtomobili, ki jih drugače vidiš samo v prospektih, so parkirani na sredi ulice, ali porinjeni v grmovje. Koši za smeti so polni že zjutraj. Vodo vozijo v cisternah, elektrike večkrat zmanjka. Lastniki stanovanj gledajo samo na svoj žep. Tisto, kar ni neposredno njihovo, jih ne zanima. Ceste so zabasane 24 ur na dan. Škoda. Občutek imam, da se bodo zadušili s turisti in neorganiziranostjo.  

Dobre Vode panorama

 

Hotelska plaža

Najina plaža

V mestu

Plaža Veliki pijesak

Avto je bil na varnem v garaži

Pogled iz najinega apartmaja

Tukaj sva stanovala

Sončni zahod z najine terase

Jutro pred odhodom

 

Kot sem že v prejšnji objavi napisala, sva v Črni Gori v kraju Dobre Vode pošteno lenarila. Zato je bila pa pot dol in nazaj domov toliko bolj zanimiva in seveda naporna. :-)

Ko sva se pred dvema letoma ustavila v Jajcu, je deževalo. Letos pa je bilo vreme fantastično.

Ker sva se v desetih dneh pošteno spočila, sva junaško sklenila, da greva domov v enem kosu. 1100 km. Hrabro ali brezglavo? :-)

Črna Gora ne premore avtocest. Izbiraš lahko planinsko ali obmorsko cesto. Katera je ožja in bolj zabasana, pa se je težko odločiti. :-)  Midva sva izbrala cesto ob morju, kot že lansko leto, s trajektom čez Bokakotorski zaliv. Lansko leto sva šla do polotoka Pelješac in potem še na Korčulo, letos pa čez Neum (BiH) in ob Neretvi do Ploč, kjer sva zgrešila uvoz na avtocesto in se nenamerno nagradila z vožnjo ob morju do Makarske. :-) Do uvoza na avtocesto na polovici poti sva vozila 10 ur, potem pa v petih urah brez napora prispela domov.  

Na trajektu

Boka Kotorska

Lepetane - Kamenari

 

Pred mejo s Hrvaško

Dubrovnik

Delta Neretve pred Pločami

Sveže!

 

Pogled na Brač

Kaj napisati za konec? To, kar vedno poudarjam.  Balkan je biser na zemljevidu sveta. Splača se zapeljati po krajih, ki so bili nekoč del naše skupne države. Gotovo naju bo še odneslo na jug, saj se kljub neredu in kaotičnosti počutiva dobrodošla. 

Lep pozdrav do naslednjič. :-)

 

Ramsko jezero

Prvi del mojega letošnjega dopusta je končan. Mimo je odbrzel s svetlobno hitrostjo. Le kako lahko nekdo izračuna, da se delavci odpočijejo od službe v dveh tednih dopusta?! Morda mlajšim gre lažje. Sama se s to trditvijo vsako leto manj strinjam. :-)

Tudi letos naju je z dragim »neslo« na jug. Na vsak način sva želela dokazati, da se da vrniti domov s celim avtom in z lastnim pogonom. :-)

Šla sva še malo bolj »dol«, že sumljivo blizu Albanski meji. Mislite, da se starava, ker sva deset dni preživela na relaciji stanovanje – plaža – stanovanje s kupom knjig, ki sva jih dobesedno požirala? Samo enkrat vmes sva se odpeljala v Stari Bar v Špiljo na kosilo.

Z vsebino prebranih knjig vas ne bom utrujala. Itak, da so bile same kriminalke, ena boljša od druge. :-) Tega, da tokrat ne bo klasičnega potopisa je kriv moj najljubši mož. Zaradi prevelike želje, da posname življenjsko fotografijo, je pobrisal kartico. Miha pravi, da se bo dalo skoraj vse dobiti nazaj in da bo uredil. Ampak do takrat bo preteklo še nekaj vode. :-) Na srečo sva vsaj malo škljocala s telefoni, da vam lahko pokažem tisto, kar naju je navdušilo že prvi dan: Ramsko jezero v BiH.

Potovanje dolgo 1000 km je pametno razdeliti na dva dela.  Še posebej, ko greš izmozgan in utrujen na pot. Tako kot moj penzionist, ki je napačno razumel besedo pokoj. :-)

Dragi je že dolgo občudoval fotografije Ramskega jezera na spletu in poskusil tudi mene navdušiti. Ampak jaz moram najprej vse doživeti, prijeti, začutiti in šele takrat sem lahko navdušena. :-)

Ramsko jezero je akumulacijsko jezero, ki je nastalo leta 1968 s potopitvijo celotne doline.  Več lahko preberete na tej POVEZAVI. Midva sva do najinega prenočišča, ki sva ga rezervirala preko spleta, prispela pozno popoldne, ko sva že skoraj obupala nad smerokazi in navigacijo. Ampak tisti pogled, ko sva z balkona prijetne hiške videla celotno jezero kot na dlani, je odtehtal vse grde besede izrečene na račun nasilnih voznikov, slabih cest, nelogičnih cestnih označb in gužve na meji. Po slastni večerji pa je najino navdušenje mejilo že skoraj na evforijo. :-) V tistem trenutku sva bila na dobri poti, da odpoveva rezervacijo v Črni Gori in se udomačiva nad Ramskim jezerom. Na žalost pa je bila hiška že takoj naslednji dan zasedena. Ideja za dopust za naslednje leto pa je ostala. Gužvo na morju sem pripravljena v vsakem trenutku zamenjati za mir v planinah. :-)

Se nadaljuje....