sreda, 31. avgust 2016

Po stari Jugi: Sutomore - Ražanac - Ljutomer

Počasi se bo  treba  odpraviti proti domu. Brez skrbi, ne gremo naravnost in ne po isti poti, po kateri smo prispeli v Sutomore. Za slovo od črnogorskega morja še nekaj fotk čudovitih valov zadnjih dni. Morje je dober maser! :-)
 
To je pravi užitek!
 
Dopust vedno prehitro mine. Vseeno, če si privoščiš samo podaljšani vikend, ali pa skoraj dva tedna drugačnega ritma, kot običajno. Prvotni plan je bil, da se domov vrneva čez Sarajevo. Nekaj dni pred koncem dopusta pa mi je blogerska prijateljica sporočila, da je trenutno blizu Nina in da se morava na poti domov ustaviti pri njej. Poznate tisto ljudsko modrost, da žabe ni težko nagnati v vodo? Naju pa ni težko prepričati, da spremeniva plan. Sarajevo naju bo počakalo. :-)


Dragi je moral »resetirati« analogno navigacijo in na novo »naložiti« pot. To zgleda približno takole, da čez posteljo (doma pa čez kuhinjsko mizo), razgrne avtokarto. V smeri proti cilju poišče najbolj zavite ceste. Na A4 liste z velikimi črkami in debelim flomastrom vpisuje večje kraje, skozi katere bova potovala. Liste oštevilči in vloži v mapo. Med vožnjo imam mapo pri sebi, spremljam smerokaze in fotkam pokrajino, ki brzi mimo naju. Dragi lahko vozi brez postanka in se sploh ne utrudi, jaz sem pa ves čas na preži, da slučajno kakšen motorist ali pa nenavadno ime kraja ne ostane neopaženo. :-)

Analogna navigacija :-)
"Navigacija" je pokazala, da se bova proti bosansko hercegovski meji peljala čez hribe in doline pod Lovčenom proti mejnemu prehodu Klobuk. Ko sva se vozila že skoraj dve uri in še vedno nisva prišla nikamor, sva v gostilni ob cesti, sredi ničesar, vprašala za pot. Lastnik naju je čudno pogledal in nama odsvetoval vožnjo v začrtani smeri zaradi zelo slabe ceste. Usmeril naju je proti Kotorju. Pa tako sva se izogibala cestam, ki sva jih že prevozila! Sva se pa peljala skozi Njegoševo rojstno vas Njeguši, ki sva jo par dni nazaj izpustila iz predvidenih ogledov. Nenadejano in nenačrtovano sva se potem še lep čas peljala ob morju in se naužila lepot bokokotorskega zaliva, ki ga nekateri imenujejo najjužnejši evropski fjord, čeprav to ni.  
Planinska cesta...
... je zelo zavita....
 
...in slikovita.

Tukaj sva vprašala za pot. Domače žganje je bilo odlično, toaletni prostori pa zelo čisti.

Pred dnevi sva se pripeljala z leve strani, tokrat gremo naravnost na serpentine do Kotorja.

Boka Kotorska



Še zadnji pogled na Boko Kotorsko.
Na mejnem prehodu med Črno Goro in Bosno in Hercegovino nama je carinik na najino željo z velikim veseljem v potna lista pritisnil žig in nama v slovenščini zaželel srečno pot. Čisto zares sva debelo pogledala. :-) 
Slovo od Črne Gore
Bosno in Hercegovino sva prevozila brez večjih težav. Smerokazov ob cesti je malo več kot v Črni Gori, ampak še vedno najbolj zaleže metoda vprašaj mimoidoče, če želiš najti pravo smer. :-)
Na poti sva obnovila tudi zarjavelo znanje cirilice :-)
  
Namakalni sistem pri Trebinju
Lepo se je bilo peljati po slikovitih cestah Bosne in Hercegovine



Prihajamo na Hrvaško
Na Hrvaško sva prišla malo pred Sinjem in kmalu vozila po cesti, ki jo zelo dobro poznava, proti Kninu in Gračacu.  

Cilj petkovega popoldneva je bil Ražanac, mestece pri Ninu, kjer poletje preživlja Sandra. Ja, prav ste prebrali. :-) Tista Sandra z bloga KO TO TAMO..., ki super kuha, vrhunsko fotografira in zna narediti še 1000 in eno stvar. Obožuje svojo družino ter z veseljem ponudi prenočišče in katero njenih kulinaričnih specialitet svojim gostom. S Sandro se prek bloga »poznava« že dolga štiri leta. Priložnosti, da se spoznava tudi v živo, nikakor nisem smela zamuditi.

Ražanac
 
Takšno idilo sem pogrešala v Črni gori
 



Zajtrk pri Sandri. :-)
 
 
Foto Sandra:  Jutranji sprehod
Na poti v Nin
 
Soline pri Ninu

Dokumentiranje nastanka še enega selfija. :-)

Vhod v Nin


Sandra, hvala za vse! Vedno se bom z velikim veseljem spominjala najinega srečanja. :-)

Foto Sandra: Dragi v akciji.

Selfi Sandra

Foto Sandra: Poletna obutev
V soboto sva se proti večeru poslovila od najine gostiteljice in njene čudovite hiše (Stella Maria), sedla v avto in se odpeljala. Kilometer in pol, ko se je avto sredi klanca ustavil. Ni zmanjkalo bencina. Kar tako se naju je naveličal. Prva misel je bila, da greva iskat mehanika. Ampak, kam. Do torka (v ponedeljek je bil praznik) se gotovo ne bo nikomur zdelo vredno pogledati najinega pacienta. Na srečo sva se hitro spomnila, da imava plačano asistenco za tujino. Poklicala sva zavarovalnico in ni minila ura, pa smo se že peljali proti domu. Midva kot sopotnika v kabini vlečnega vozila, najin stari Volvo pa na prikolici. Do danes še ni dal od sebe znakov življenja. :-(

Tudi tako se da priti domov. :-)
Prav lepo je bilo potovati skozi kraje, ki so bili nekoč del skupne države. Škoda za vso sovraštvo, za vse grozljive stvari, ki so se tam dogajale. Ljudje so kljub vsemu, kar so doživeli, še vedno prijazni,  topli in odprti. Predvsem starejši z velikim spoštovanjem in nostalgijo govorijo o Sloveniji.  Pokrajina je čudovita. Gotovo se še vrneva in raziščeva kotičke, ki sva jih tokrat zgrešila. :-)

Hvala, ker ste potovali z nama in me s komentarji spodbujali, da sem končala projekt Po stari Jugi. :-)

Prijatno!


Po stari Jugi:
- Ljutomer - Sutomore
- Kotor - Ulcinj
- Lovćen
- Sutomore - Ražanac - Ljutomer


25 komentarjev:

  1. Frajerja sta vidva z možičkom! Lep in zanimiv dopust sta imela! Spomini so me ponesli na moj maturantski izlet, ko smo bili še v skupni državi in še tako mladi ;)!
    Čudovite slike, zanimive zgodbe, lepe noge...ni kaj ...hvala Sonja! :-)

    OdgovoriIzbriši
  2. Prava frajerja sta. Hvala, da sta me vzela s sabo na svoje potovanje. Tak občutek sem imela, ker si tako lepo vse opisala in opremila s fotkami in ker predobro poznam njihove zavite in ozke ceste ;) Tako sem lepo tiho sedela zadaj v avtu.
    HB sta ena izmed tistih,ki jima ni težko na hitro spremeniti plana. Taka nepričakovana srečanja so ponavadi neprecenljiva.
    Volvo pa je tudi frajer, da se pri teh letih poda na tako dolgo pot. Dal je vse od sebe, več ni mogel.

    OdgovoriIzbriši
  3. Res čudovito je bilo potovati z vama. Krasen dopust, krasne fotografije, krasen opis. Ob tvojih potopisih sem dobila željo, da bi te kraje kdaj obiskala tudi sama.
    Škoda le za vajin avto, ki vaju je tako lepo vozil naokrog.

    OdgovoriIzbriši
  4. Krasen potopis... Upam, da kmalu spet kam gresta :)!

    OdgovoriIzbriši
  5. škoda, prišli smo do konca:) - kdaj spet kam gresta?:)) Hvala za ves dopust, ki sta ga delila z nami, imeli smo se super. Sedaj pa bom vse skupaj skopirala, dala na Word, da mi moj dragi ne bo letal po mojih straneh računalnika, in bo lepo prebral v enem kosu. Glede avtomobila: želel vama je ponuditi še eno alternativo potovanja , tudi to je bilo posebno doživetje in zahvaliti se mu morata, saj se je za to odločil skoraj povsem na koncu potu. Lep pozdrav tebi, tvojemu dragemu, vajinemu pacientu pa želim čimprejšne okrevanje, Andreja

    OdgovoriIzbriši
  6. Noro fajn. A na Lovčen pa nista šla, če sta bila že v Njegoših? jaz imam od tam prav prijetne spomine :)

    OdgovoriIzbriši
  7. Vidva sta pa res prava popotnika. Čudovito je bilo potovati z vama. Sem čakala na vsako nadaljevanje, kot na kakšno super nadaljevanko na Tv-ju. Vse tako slikovito opišeš in fotke so res noro dobre. Hvala da to deliš z nami.

    OdgovoriIzbriši
  8. Volvo se je očitno potrudil po svojih najboljših močeh in na koncu mu je malo zmanjkalo :( Dobro za asistenco. Drugače pa, kot vedno, sem tudi tokrat z veseljem potovala z vama in bilo je zelo prijetno in zabavno ter lepo.

    OdgovoriIzbriši
  9. Opazila sem tvoj zapis že pred dnevi, ampak nikoli ni bilo časa, da se "popeljem" s teboj/ z vama. No, da nes sem si ga vzela in sem totalno navdušena! Sicer se Jugoslavije spomnim bolj malo, ker spadam k tistim, ki smo se v njej rodili, naši spomini pa ne segajo globoko v njej objem. Pa tudi pokrajino bolj ali manj poznam samo s poti na morje, sicer do Črne Gore,ampak to še zdaleč ni to to. Tako da si me navdušila! In vsekakor bom karseda hitro izkoristila, da splaniram eno tako pot.
    Hvala za tvoj trud!

    OdgovoriIzbriši
  10. Prekrasen zaključek potopisa, no ne mislim na zadnjo vožnjo volva ampak je tud ena izkušnja se peljati v kabini z avtom zadaj :-) držim pesti, da se premisli, pa vaju spet kam odpelje :-)

    OdgovoriIzbriši
  11. Luštno je bilo prebirati te vrstice, vtise in si ogledovati sličice s potovanja. Tako zanimivi zapisi, da te kar poskrjajo vase. Škoda, da je že konec. Hitro zopet na pot :)

    OdgovoriIzbriši
  12. Sonja, z velikim zanimanjem sem si v enem prebrala vse dele vajinega potepanja. Krasna izkušnja, videla sta veliko lepih in slikovitih krajev, se naužila južnega zraka in še kaj :)
    Tisti spodrsljaj z avtom pa vama bo sčasoma ostal kot zelo zanimiv spomin :)

    OdgovoriIzbriši
  13. Nadam se da je to bilo nezaboravno vrijeme; lijep pozdrav iz Sydney-a

    OdgovoriIzbriši
  14. Pridružujem se vsem pohvalam. Vredno ogleda in branja.

    OdgovoriIzbriši
  15. Koliko me je ovo leto umorilo, toliko me je ovaj tvoj putopis obradovao i razmrdao..
    Moramo da ponovimo! Sve do ovog šlep vozila.. ;))

    OdgovoriIzbriši
  16. res super reportaža....prijetno te je bilo brati in z vama potovati.

    OdgovoriIzbriši
  17. ooo draga moja pa ti si carica milica hihih lepo potujes vidis vse lepote bivse juge hihi
    zavidam ti:)))
    slike s sandro so super vesela sem da sta se srecali:))))
    ni kej blogerice skup drzimo:))

    OdgovoriIzbriši
  18. Super reportaža in fajn je bilo brat in gledat super fotke :)

    OdgovoriIzbriši
  19. Krasne fotke in hvala za vso reportažo :-)) Lepo je bilo potovati "za vama".

    OdgovoriIzbriši
  20. Človek bi rekel, konec dober, vse dobro....pa le ni bilo tako. Malo solzic za tvojim plehnatim kolegom sem tudi jaz potočila.. mislim, da vama je res zameril, ker sta ga gnala po takih poteh, namesto da bi kot uglajen star gospod ...pardon avto vozil po asfaltu, širokih avtocestah.... A je še vedno priklopljen na aparate ali sta ga že pokopala???
    Kakorkoli že, hvala za tvoje izčrpno poročilo o potovanju, najbolj pa me je razveselil tvoj obisk pri Sandri...Pa naj reče mladina kar hoče...stara Juga je le stara Juga in mi "stari" jo imamo še vedno dobro zapisano v srcu...bratstvo in enotnost....kaj je že to???? Hvala, ker si vse to delila z nami. Res je škoda da je že konec.

    OdgovoriIzbriši
  21. Draga Sonja, malo pozno se oglašam vendar sem si želela prav namenoma vzeti čas in v miru prebrati ter si ogledati vse objave, ki si jih tako podrobno opisala.
    Uživam v tvojih potopisih. Tvoje avanture vedno začiniš s pravo mero saspensa in humorja ter krasnimi fotografijami.
    Res si faca. Lepo je bilo "doživeti" kraje v katerih še nisem bila. Definitivno vredno ogleda.

    OdgovoriIzbriši
  22. Ahh, kar foušs sem ti za tvoje popotovanje, no razen za neprijetnosti z avtom. Moj je bil letos skromen in kratek, tako da s takimi potopisi dopustujem še jaz. Naš bi rekel, bi šla pa z motorjem......,pa še to, tista tabla Trebinje je po moje največkrat poslikana s strani slovencev, tudi mi mamo eno tako fotko doma ;).

    OdgovoriIzbriši
  23. Krasno potovanje, slikovno z besedilom, to veš samo ti. Objave so me kar posrkale vase.

    OdgovoriIzbriši
  24. Kakšno super potovanje, besedilo in fotke! Letos smo bili bolj malo prav na morju in je sploh lušno se potopit v te super lepe morske objave. :)

    OdgovoriIzbriši
  25. Sonja, sem le prišla do časa, da preberem tvoj potopis. Kako lepe kraje sta srečala in toliko majhnih in velikih doživetij nanizala. Res je luštno brati tvoje pisanje, fotke so super in vedno me odneseš tja, kjer potuješ. Ta izlet mi je sploh všeč, ker sem tudi jaz rojena kot jugoslovanka in no ja, malo nostalgije kar paše tu in tam... Svetovno, da sta se srečali s Sandro!To ti pa kar zavidam :))

    OdgovoriIzbriši

Vesela sem vašega obiska in komentarja. Hvala!