ponedeljek, 22. avgust 2016

Po stari Jugi: Ljutomer - Sutomore

Vabim vas, da v nekaj naslednjih prispevkih potujete z nama po krajih, kjer so ljudje še vedno prijazni in pripravljeni pomagati, kjer nasmeh in stisk roke veliko pomenita. Pridružite se nama na slikovitih cestah, plažah in planinah bivših bratskih republik nekdanje Jugoslavije.
 
  
Letos sva se odločila dopust preživeti malo drugače in drugje, kot običajno. Braču gotovo nisva obrnila hrbta za vedno. :-) Morje je za naju še vedno prva izbira za poletni dopust. Ampak, Jadransko morje je veliko. :-) Po dolgem tuhtanju in kombiniranju sva se odločila, da jo mahneva na jug, v Črno Goro čez Bosno in Hercegovino in obenem podoživiva še malo nostalgije za starimi časi, za državo, v kateri sva odraščala. Moja naloga je bila poiskati primerno destinacijo, kje se bova v Črni Gori nastanila, dragi pa je iskal pot, kako priti do tja, med potjo videti čimveč zanimivega in se izogibati avtocestam. Navigacija je bila "analogna": stara dobra in zanesljiva avtokarta. :-) Rada potujeva tako, da vprašava za smer, razgrneva avtokarto in se pogovarjava z domačini. Prevozno sredstvo sva tokrat zamenjala. Namesto najinega Suzukija Bandita je svojo življenjsko priložnost dobil 18 let star Volvo. :-)

Od doma sva krenila v ponedeljek, zgodaj zjutraj, na rojstni dan mojega dragega. V Varaždinu sva zavila proti Bjelovarju in Bosanski Gradiški. Skoraj sva že pozabila, kako zgledajo mejni prehodi in koliko časa vzamejo ti postanki na potovanju. :-)

Mejni prehod med Hrvaško in Bosno in Hercegovino
V Bosni in Hercegovini sva bila pred poldnevom. Hiter postanek v Bosanski Gradiški, prvi kontakt s konvertibilno marko in ljudmi, ki so nekoč delali v Sloveniji.

Banja Luka
Slikovita cesta ob reki Vrbas
Pot sva nadaljevala proti Banja Luki in v nasprotju z vsem najinim načrtom "zašla" na avtocesto. V Banja Luki naju je začel prati dež, ki ni imel namena odnehati. Po čudoviti in slikoviti dolini ob reki Vrbas sva se do Jajca peljala v dežju.
Vremenu primerna oprema. :-)

Slapovi v Jajcu
 



Jajce
Jajce. Le kdo, ki je osnovno šolo obiskoval v času "Juge", ne pozna imena tega bosanskega mesteca! Kljub dežju je bilo pri slapovih veliko turistov iz vseh koncev sveta, v mestu pa sva s težavo našla parkirni prostor in se pod dežnikom sprehodila do kavarnice, kjer sva se pogrela s šilčkom domače slivovice.

Pot sva nadaljevala do Jablanice, kjer so snemali film Bitka za ranjence. Minirani most iz filma je prava turistična atrakcija. 


Filmska ekipa je kuliso pustila na mestu snemanja

Pošteno lačna sva se se ustavila v restavraciji Zdrava Voda, kjer sva jedla najboljšo jagnjetino, pečeno na ražnju.
Kosilo za prste polizati. :-)

Raženj  in sač

Neretva
Prvi dan sva nameravala prenočiti v Mostarju. Zaradi prevelike gužve v mestu in previsokih cen prenočišč bi se nama načrti skoraj podrli. Odločena, da greva naprej, sva na obrobju mesta našla penzion z velikim dvoriščem, čistimi sobami in dostopno ceno. Lastnik nama je povedal, da do znamenitega starega mostu ni daleč in lahko greva peš. Super novica, glede na to, da je Mostar zabasan s turisti in da je prava muka najti parkirni prostor v mestu. Mostu sva obljubila, da se vidimo zjutraj. :-)

Naslednje jutro naju je zbudilo sonce. V bližnji trgovini sva kupila hrano za zajtrk, smokve pa vsa obrala na dvorišču penziona. :-) Kot prava turista sva se opremljena s fotoaparati odpravila po ulicah Mostarja in kmalu zagledala znameniti most čez reko Neretvo (Wikipedia). Sprehod po ozkih uličicah med majhnimi trgovinicami in pisanimi stojnicami je bil čudovito doživetje. Pot čez most (čeprav zgrajen na novo po neumnem in nepotrebnem bombandiranju) pa kot izlet v stare čase.

Sprehod do starega mostu

Dragi pozira

Razglednica iz Mostarja
 


Na starem mostu...


... in uličicah....

... s spominki.


Tole je pa mlajši brat starega mostu, mali most.
  
Mostarju sva pomahala v slovo in zapeljala proti Bileći in mejnemu prehodu Vračenoviči. Povsod, kjer sva se ustavila, so bili ljudje pripravljeni z nama deliti svoje zgodbe o tem, kako jim je všeč Slovenija, katere kraje so obiskali in o vseh sorodnikih, ki živijo v Sloveniji. Vsi so bili zelo prijazni in so bili hitro pripravljeni pozirati mojemu dragemu, ki je imel fotoaparat ves čas v pripravljenosti.

Uslužbenec na bencinskem servisu je z veseljem poziral med polnjenjem rezervoarja najinega avta.
Fantje, ki so se pripeljali v starem Tamovem tovornjaku, so rekli: "Stavi nas na internet, da narod vidi, koji krš vozimo."

Nekdanja vojašnica v Bileći.
Črna Gora. Uradna valuta je evro, čeprav niso včlanjeni v EU. Kako in zakaj, vedo samo oni. :-)



Tudi takšne potnike srečaš na cesti. :-)
Kup spominov na maturantski izlet in obisk mojega dragega v pristanišču v Baru, ko sem brez vednosti staršev sama prepotovala Jugo iz Maribora v Beograd in iz Beograda v Bar. Z vlakom. O tem, kako je bilo, ko sem prišla nazaj domov, pa rajši ne bi... :-))) Ampak to je bilo v časih, ko je svet še spoštoval osnovne moralne vrednote. Vrnimo se na cesto iz Vračenovičev proti Nikšiću, kjer so naju napisi na tabli vabili v restavracijo Kastel. Teletina v saču. Njami. Meso se je topilo na jeziku. Ko sva pohvalila hrano in postrežbo, naju je šef počastil z domačim žganjem.

Teletina in krompir, pripravljena v saču.
Črna Gora naju je v trenutku očarala. Pokrajina je sanjsko lepa. Nikamor se nama ni mudilo in smerokoza do samostana Ostrog (Wikipedija) nikakor nisva uspela spregledati, čeprav ni bil načrtovan. Cesta, ki je vodila v planine, je bila za vsakim naslednjim ovinkom bolj ozka in nevarna. Ampak, ko sva zagledala v skalo vklesano pročelje samostana, nama ni bilo žal nevarne poti. Avto sva pustila na parkirišču in se po gorski stezici povzpela do samostana. Povsod je bilo veliko ljudi, saj sva pozneje izvedela, da je Ostrog znamenito romarsko središče. Občudovala sva mozaike na stenah in ikone svetnikov. Iz vodnjaka sva si nalila čiste vode, ki priteče iz planin. Moj dragi, ki ima o vodi svoje mnenje, je priznal, da bi tako dobro vodo občasno lahko zamenjal s pivom. :-)

Pasje vroče je bilo.
 
Tisti, ki težko hodijo, se lahko do samostana pripeljejo z avtom, ostali smo šli peš.




Počasi sva se odpravila naprej, še prej pa ob cesti kupila domačo slivovko in med. Podgorica, ki se je v najini mladosti imenovala Titograd, je mesto brez smerokazov. Pošteno sva se namučila, da sva ušla iz glavnega mesta Črne Gore. S pomočjo domačinov, ki so vsi po vrsti potrjevali, da res ni nobenega smerokaza za smer morje. :-)
Skadarsko jezero

Skozi tunel do morja
Na hitro sva se ustavila še ob slikovitem Skadarskem jezeru, potem pa v večerni gneči "pristala" v Sutomoru. Nasmejala sva se policajem, ki so v križišču urejali promet s piščalkami in piskali kot za stavo. Apartma sva, glede na gnečo, našla skoraj brez težav. Čudovita nova stavba naju je navdušila s čistočo in prijaznim sprejemom.


Naslednjič se bomo sprehodili po Sutomoru, skočili v morje in se z vlakom odpeljali v Bar. Pa še kaj se bo našlo. :-)

 


četrtek, 18. avgust 2016

Scrapping4fun: Challenge#72


Danes sem z vami kot gostja ustvarjalnega tima Scrapping4funChallenges. Tole čast mi je prinesla moja motoristična voščilnica. Z veseljem sem se odzvala povabilu.

Tema izziva#72 za naslednja dva tedna je Anything Goes. Na mojo srečo, saj časa za izdelavo nisem imela veliko. :-) Odločila sem se za ozadje v faux mother of pearl tehniki, ki sem ga okrasila z metuljčki (Tina za Rayher) in z napisom iz seta Sreča čaka nate Najlepšega para odtisnjenem na pavs papirju. Še malo polperlic in voščilnica je bila nared. Za osnovo sem izbrala črni karton, da barve pridejo bolj do izraza.



Pridružite se nam na izzivu Scrapping4Fun#72 in si oglejte izdelke članic ustvarjalnega tima.
 
Voščilnico prijavljam na naslednja izziva:
- HLS August: Anything Goes with Dies Challenge,
- Najlepši par: Galerija meseca avgusta.





Lep pozdrav do naslednjič. :-)


torek, 16. avgust 2016

Ko me inspirira#51: Otroško

Še obstajam. :-) Dopust je bil nepozaben. Potopis vsekakor bo. Veliko vsega imam povedati in pokazati. :-)  Še prej pa moram postoriti kup stvari. Mednje sodi urejanje zaraščenega vrta, kuhanje paradižnika in blitve, obisk pri zobozdravniku in frizerju, srečanje z babami žabami... Brlogec sem na hitro pogledala. Nič ne manjka. :-) Vaših blogov pa še nisem uspela obiskati.

Za Vladkin in Tinin tokratni izziv Ko me inspirira nisem pripravila nič novega in izvirnega. Na srečo pa imam še neobjavljeni voščilnici za dvojčici, ki sta nastali že spomladi. Toliko o tem, kako pridna sem z objavami. :-)


Recept je preprost: malo smušinga, nažicana izreza medvedka, baloni od Najlepšega para, številka in črke pa Tina za Rayher (pst, nikomur ne povejte, da je T obrnjen narobe...).

Medvedka prijavljam na:
- Ko me inspirira#51: Otroško in
- Najlepši par: Galerija meseca avgusta.

Predno sva z dragim odšla soncu naproti, mi je uspelo izdelati še voščilnico za rojstni dan in okrasiti butarice.

 


Lep pozdrav do naslednjič. :-)



 

 

ponedeljek, 25. julij 2016

Zadnji dnevi pred dopustom

V službi vlečem iz sebe še zadnje atome energije, doma me pa kar razganja od idej in ustvarjalnosti. :-) Ta teden še delam, potem pa dopust. 3 tedne. Jupiiii! Prva polovica bo namenjena potepanju in uživanju, za drugo si pa sploh ne upam narediti planov. Veliko vsega je za postoriti. Morda naredim vsaj polovico. :-)

Danes imam za vas spet en kup izdelkov, saj mi ne uspeva pokazati vsakega posebej. Prehitro nastajajo in prehitro odhajajo iz brlogeca.

Začnimo z butaricama, ki sta jih za rojstni dan prejeli dve izjemni ustvarjalki in super punci. :-) 
  


In nadaljujmo s Craft-alnico, kjer dekleta želijo videti voščilnico v obliki kroga.




V krasni svetlobi nedeljskega popoldneva sem se igrala s fotoaparatom in nagruntala par fint, ki jih moram še malo bolj testirati in preveriti, če ni bila vse skupaj le začetniška sreča. :-) Za enkrat sem navdušena.

Orhidejo sem že pred časom toplotno embosirala in pobarvala s temperami, saj rjava osnova ni primerna za akvarelno barvanje. Ko se je barva posušila, sem jo maskirala, čez položila plastično mrežo in potapkala z distress blazinico. In potem se je zgodilo tisto, kar se meni velikokrat zgodi: osnovo sem odložila v škatlo in pozabila nanjo. Ko sem videla izziv na Craft-alnici, pa se mi je posvetilo, da lahko orhidejo izrežem s krogom. Osnova za voščilnico je izrezana z največjima krogoma iz seta Krogi s šivi Najlepšega para. Spodnji krog je prepognjen in zlepljen na zgornjega. Idejo sem pobrala pri Tini, mami Najlepšega para. :-)

Voščilnico prijavljam na Craft-alnico: Izziv #165: OKROGLO

Sodelavka me je izzvala s precej nenavadno (vsaj zame) domislico, da ji izdelam škrnicelj v katerega bo dala šopek in ga podarila sestri. Ker sprejmem vsak izziv, sem se lotila tudi tega. Tako lušno je bilo ustvarjati, da sta nastali dve predlogi. In nobena ni ostala doma. :-))

Se spomnite sladkosnedega zmaja, ki nam ga je pokazala Tina? Tukaj je moja varianta. :-)




Doma imam zelo malo pisanih papirčkov, pa še ti so v omejenih barvah in vzorcih in ponavadi ne najdem ničesar, kar bi mi bilo všeč. Tokrat pa sem kombinirala rožasti papir od MD in Sizzixove črte. Zlepila sem ju skupaj, kar me je sicer malo jezilo, ampak sem uspešno zgladila vse gube. Tudi moj zmajček se tako kot Tinin dviga v nebo, ki je izdelano s šablonami Na nebu.

Zmajčka prijavljam na izziv Scrapping4funChallenges: Challenge #70: Anything Goes in v
Julijsko galerijo Najlepšega para

Tukaj pa je še drugi škrnicelj, izdelan čisto na pamet in okrašen z izrezki Najlepšega para.


Pa še oba izdelka skupaj:


Če je koga ob tej maratonski objavi zažejalo, lahko spije kozarec vode, saj še ni konec. :-))

Bo pa konec, ko vam pokažem še eno "oranžiko". :-)



 

Zgornji rob je izdelan v tehniki pobiranja barve. Maskirala sem osnovo, jo pobarvala z oranžno distress blazinico, čez položila stencil šablono Stamploration, pošpricala z vodo in po parih sekundah popivnala s papirnato brisačo. Spodnji metuljček (Tina za Rayher) je izrezan iz filca, zgornji pa iz enakega papirja, kot je osnova voščilnice. Še najlepši napis Najlepšega para in voščilnica je pripravljena za nekaj izzivov in polžjo pošto, kot bi rekla Moi. :-)

Metuljček leti na:
- "Less is More": Weeks 286&287: Recipe: Use something Tactile   (I used felt)
- Simon Wednesday Challenges: Simon Says: Things With Wings
- STAMPloration: July CAS Card Challenge: ORANGE
- AAA Cards: Game #69: One Stash Favourite (Bloom Factory - ARTploration Stencil)


Predno se za danes poslovim, pa se moram še pohvaliti. Moja voščilnica za motorista je bila izbrana med najlepše na Scrapping4funChallenges, kjer je članica ustvarjalnega tima tudi "naša" Andreja. Vesela sem kot marela. :-)))



Lep pozdrav do naslednjič. :-)