torek, 27. november 2018

San Francisco - deseti del

Miha in Monika sta pametno planirala naš road trip. Iz zelo lepega smo šli še na lepše. :-) Naslednji cilj je bilo jezero Tahoe, ki ga po velikosti prekašajo le Velika jezera  na meji med ZDA in Kanado. Je pa Tahoe drugo najgloblje jezero in z najbolj čisto vodo v ZDA. Nekaj fotografij mi je za tole objavo poslal  Miha, saj si jih je dragi po nesreči zbrisal iz fotoaparata, tiste s telefona pa niso tako lepe.  Še tale podatek: Jezero Tahoe leži v dveh zveznih državah, v Kaliforniji in v Nevadi. Ampak... začnimo tam, kjer smo končali. V krasnem stanovanju v Mammoth Lakes. :-)

Pogled s terase stanovanja v Mammoth Lakes

Zjutraj smo si pripravili močan zajtrk in sendviče za na pot. Po navodilih smo pospravili stanovanje in sedli v avto. Ampak, ne za dolgo. :-) Kmalu po odhodu iz mesta smo zagledali čudovito jezero in poskakali iz avta, da smo posneli nekaj lepih fotografij v kristalno čistem in ledeno mrzlem jutru.




Na bencinski črpalki med potjo je dragi pristopil k skupini motoristov, ki so bili vsi po vrsti zelo prijazni. Dovolili so mu celo, da je sedel na enega od motorjev. Mora biti res huda odvajalna kriza, če ti 14 dni ne brni pod ri*jo.  :-)


R*t na mestu :-)

Miha sem vprašala, kako bomo vedeli, da smo v Nevadi, pa mi je odgovoril, da bo vse postalo pisano in da bo v vsaki drvarnici igralnica. :-) Res je bilo tako. Niti obcestnega znaka "Dobrodošli v Nevadi", ne bi bilo treba postaviti. :-) Po niti malo kičasti Kaliforniji, je bila Nevada pravi mali šok. Le kako mora biti šele v Las Vegasu, če je že na podeželju vse pisano z ogromno svetlečimi panoji?!

Nevada

Vozili smo se po velikih prostranstvih, med ogromnimi ranči, kjer so se pasli konji in govedo. Na vsaki hiši je visela ameriška zastava, ljudje pa so bili verjetno v cerkvah, saj smo samo tam opazili veliko avtomobilov.






Prve kilometre ob jezeru smo prevozili v Nevadi in kmalu spet vstopili v Kalifornijo. Kar oddahnila sem si od vse nasičenosti. :-) Mlada dva sta nama pokazala hotelski kompleks, kamor se bomo vrnili zvečer, ko obkrožimo jezero.

Začeli smo uživati v krasnih razgledih. Na prvi postojanki smo slučajno našli prosto mesto. Nastale so čudovite fotografije. Že prvo "srečanje" z jezerom Tahoe je bilo čudovito. Pa se je dan komaj prav začel. :-)
Moja fanta v akciji

Tole bo verjetno za instagram :-)

Foto Miha
Foto Miha

Foto Miha

Foto Miha


Foto Miha
Kjerkoli smo ob cesti videli prosto mesto za parkiranje, smo ustavili in se čudili krasnemu razgledu. V okolici jezera je tudi veliko počitniških hišk. Nekatere med njimi so prave vile. In vse s pogledom na jezero.





Miha je bil spet poln presenečenj. Obljubil je, da nas bo odpeljal na Olimpijske igre. :-) V enem od križišč smo zapustili obalo jezera in zagledali ogromen pano z napisom Squaw Valley, kjer so bile davnega leta 1960 zimske olimpijske igre. Danes je tam mondeno smučarsko središče.





Mi smo se ustavili v dolini pod smučišči in šli na sprehod v hribe. Naš dobro pripravljen vodič nam je obljubil skriti biser, slap, ki ga turisti ne obiskujejo množično. Midva z Mihom sva res slišala slap, dragi in Monika pa sta naju prepričevala, da je to samo veter. Srečali smo domačina, ki ga je Miha vprašal, če smo na pravi poti do slapa, pa je odgovoril, da je pot sicer prava, ampak smo par mesecev prepozni, saj zaradi pomanjkanja padavin ni dovolj vode za slap. :-) Verjetno si predstavljate, kako sta bila dragi in Monika ponosna, da sta pravilno prepoznala zvoke narave. :-)) Slapa sicer ni bilo, narava pa je bila čudovita in ni nam bilo žal, da smo grizli kolena v hrib.





Spet nazaj pri jezeru smo našli krasno plažo. Miha si je želel zaplavati v kristalno čisti vodi, ampak se je zadovoljil s tem, da je brodil po vodi. Ni dolgo trajalo, pa sem se mu pridružila. Toplo mi je pri srcu, ko sem videla, da moj odrasel sin še vedno zna prebuditi otroka v sebi, ko konec septembra skače po vodi v gorskem jezeru.


Kakšna mama,,,

...takšen sin. :-)




Foto Miha
Foto Miha

Zadnjo tretjino jezera smo ponovno obvozili po Nevadi.


Foto Miha

Foto Miha

Pozno popoldne, ponovno v Kaliforniji, pa smo prispeli do našega prenočišča. Tudi to stanovanje je bilo zelo lepo in seveda, kot vse v Ameriki, veliko. :-) Še zadnje sončne žarke tistega dne smo lovili na sprehodu po kopališču.






 Se nadaljuje....



NAZAJ                                               NA ZAČETEK                                       NAPREJ

 

Craftalnica in MŠPU

Nekam pogosto se mi dogaja, da lovim zadnje trenutke izziva na Craftalnici. Vsa sreča, da sta vsaj tršici podaljšali oddajo domačih nalog v MŠPU. :-) Ne bom pisala na dolgo in široko, saj me čaka napol pripravljeno nadaljevanje potopisa, ki bi ga rada čim prej objavila. Še vedno imam vsaj dve roki premalo, da bi uspela narediti vse, kar si želim. :-)

Najprej vam pokažem izdelek za Craftalnico, kjer sem se poigrala z bogato okrašeno notranjostjo. Vseeno pa še ostaja dovolj prostora za lepe želje in podpis.





Ozadje je izdelano "po Vladkino" z distressi, vodo in belo tempero. Igrala sem se z mojimi najljubšimi ustvarjalnimi pripomočki od Najlepšega para. Čeprav sem mislila, da nikdar ne bom barvala motivov, prav uživam, ko z barvami vdahnem življenje igrivim palčkom. :-)

Voščilnico prijavljam na Craftalnico: Izziv #224 : Bogata notranjost

Za poličko v šestem razredu MŠPU imam pripravljeno "instant" tresočko z okvirjem iz vrvice (peta in deveta naloga).



Mojca je tako lepo pripravila seznam vseh nalog, da ga brez njenega dovoljenja lepim na svoj blog. Mojca, prevzemam kazen za tako nesramno dejanje. :-) Obenem pa se ti iz vsega srca zahvaljujem za trud. :-)

1.  naloga - 3D voščilnica (Tina)
2.  naloga - povezana zunanjost in notranjost (Vladka) ✔️
3.  naloga -  voščilnica s posebnim odpiranjem (Tina)
4.  naloga - zvezda tresočka (Tina)
5.  naloga  - preprostejša tresoča zvezda (Tina)✔️
6.  naloga - zvezde (Vladka)
7.  naloga - knjižno kazalo + darilna voščilnica (Tina)
8.  naloga - osrednji motiv v krogu (Vladka
9.  naloga - 3D učinek z mos gumo in lepilnim trakom, vrvica (Tina ) ✔️✔️
10. naloga - božični okrasek (Vladka )
11. naloga - knjižno kazalo na voščilnici ali mavrica (Tina )
12. naloga - dekorirane sladke pozornosti (Tina )

Palčka na zvezdi prijavljam tudi na izziv pri Christmas Card Throwdown:
November Stash Challenge: Glitters and Ribons.
(Dear designer team, if the string does not count like a ribbon, I'm asking you to ignore my card.)

 
Na izzivu Scrapping4funchallenges želijo tokrat videti praznično voščilnico v netipičnih barvah.

Takšnih monokromatskih voščilnic je v mojem brlogecu nastalo še več in ker so precej nezahtevne za izdelavo, predvidevam, da bodo še nastajale. Vmes, ko bom iskala idejo za kaj bolj zahtevnega. :-) Osnova je pobarvana z enako barvo distress blazinice, kot "packa" na voščilnici, ki je poškopljena z vodo.

Roziko prijavljam na Scrapping4funchallenges: Challenge 129: NON Traditional Christmas Colours


Ta komplet pa prijavljam v novembrsko galerijo Najlepšega para. Uporabila sem Valovite pravokotnike s šivi, Angela in napis iz seta Veselje ob praznikih.

Lep pozdrav do naslednjič. :-)



petek, 23. november 2018

San Francisco - deveti del

San Francisco in bližnjo okolico smo spoznali, sedaj pa je čas, da gremo na "road trip" gledat skale, jezera, potoke, slapove in kanjone. Veliko se bomo vozili in malo pešačili. Čaka nas 1400 km vožnje po Severni Kaliforniji.

V soboto zjutraj se je Miha pripeljal z velikim črnim avtomobilom po naju. Saj za ameriške razmere avto ni bil kaj posebno velik. To se je samo meni zdelo. :-) Poslovila sva se od Marie in naložila kovčke v avto.

Miha nadzira pakiranje :-)
 Monika nas je čakala v stanovanju, kjer smo si pripravili vse potrebno za pot.


Bay Bridge je most v dveh nadstropjih.

Mesto je še spalo, ko smo se že peljali čez Bay Bridge, mimo Livermora proti Yosemite parku v Sierra Nevadi.


Vozili smo se med vetrnicami in nepreglednimi nasadi mandljevcev . Kalifornija pridela največ mandljev na svetu. Ogromne nasade neprestano namakajo, kar postaja sporno predvsem zaradi suše, ki zadnja leta pesti državo.

Miha nama je že poleti povedal, da bomo šli v Yosemite park, zato sva ves čas spremljala novice o požarih. Na srečo so jih do našega izleta uspeli pogasiti. Pogorišča pa so bila povsod.


Ob cesti je bilo veliko mest, kjer se je moč ustaviti in si ogledati okolico. Gneča je bila povsod, saj je bilo sončno in toplo, vidljivost pa odlična. Na eni takih postojank smo pomalicali in si pretegnili noge. Meni pa je uspelo, da bi skoraj na glavo padla iz avta, saj sem pozabila, kako visoko sedim. :-)




Opazila sem, da kljub gneči ni bilo nikjer nobenih smeti. Na velikih zabojnikih je bil napis, da imajo posebno zapiralo, da jih medvedi ne morejo odpreti. In da je prepovedano krmiti divje živali. Vsi obiskovalci so za seboj pospravili in smeti odložili v smetnjake.

Za vstop v nacionalni park je treba plačati 30$ vstopnine za avto, potem pa nikjer ni treba plačati nič več. Park letno obišče skoraj 4 milione ljudi. Kmalu mi je bilo jasno, zakaj. :-) Z dragim sva z odprtimi usti gledala skozi okna avtomobila in se čudila krasni pokrajini z visokimi skalami, jezeri, potoki, slapovi, kanjoni in gozdom.


Gremo do slapa






Največ obiskovalcev se ustavi v dolini Yosemite Valley. Tudi mi smo imeli takšen načrt, ampak se ni izšel. Vsa parkirišča so bila polna.

Yosemite Valley

Po treh krogih iskanja prostega mesta, je Miha obupal. Nekaj kilometrov naprej smo se ustavili ob majhnem jezeru in očarani od lepot okoli nas, veselo fotografirali.

Miha v akciji
Monika v akciji
 

Za dobro fotografijo se je treba potruditi :-)
Če nam ni bilo usojeno videti slavnega El Capitana v Yosemite Valley, pa smo ga videli z druge strani.





Peljali smo se po cesti okoli parka. in se ob tem povzpeli na skoraj 3000 metrov nadmorske višine. Videli smo toliko lepega, da se z besedami ne da opisati. Bodo pa fotografije povedale več.





Motoristi so bili tudi na skoraj 3000 metrih nadmorske višine
Med vožnjo smo v daljavi zagledali dim. Prestrašili smo se da spet gori, ampak smo si oddahnili, ko smo prebrali znak na cesti, kjer je pisalo: Ne javljaj! Kontroliran požig.



Pozno popoldne pa smo odkrili še ta biser. Pozabila sem ime jezera. :-)





Ko so bili samo še vrhovi obsijani s soncem in je pihalo kot za stavo, je dragi ujel še tale posnetek.



S tem, kje bomo prespali, si nisva belila glave, saj sta mlada dva že poleti rezervirala prenočišče v kraju Mammoth Lakes, enem izmed mnogih mondenih smučarskih letovišč v Sierra Nevadi. Da je mondeno, smo opazili takoj ob vstopu v stanovanje. Ogromna dnevna soba s kaminom, velika kuhinja, terasa, dve spalnici in dve kopalnici.

 
Na stopnišču je pisalo, da s smučarskimi čevlji ni dovoljeno hoditi po stopnicah. Z upoštevanjem te prepovedi nismo imeli težav. :-)

Zvečer smo si pripravili večerjo in igrali družabne igre, ki jih je bilo v stanovanju res veliko. Po vsem lepem, kar smo ta dan videli, je bilo spanje v mehki, topli postelji zelo prijetno.

Se nadaljuje....



NAZAJ                                                 NA ZAČETEK                                           NAPREJ