torek, 13. november 2018

San Francisco - osmi del

Miha nama je na večerji v mehiški restavraciji predlagal, da greva naslednji dan z njim v Palo Alto. Takoj sva bila za akcijo. Zmenili smo se, da se dobimo ob pol osmih zjutraj na postaji številke 52.

Marie nisva vrgla iz tira z željo po zgodnjem zajtrku. Miza je bila pogrnjena in jajca spečena, midva pa ob dogovorjenem času na postaji. Najprej smo se peljali z munijem do postaje Glen Park, potem z BART-om do letališča in še malo naprej, tam pa smo prestopili na Caltrain.

Caltrain
Na postaji
 
Notranjost
Na postaji v Palo Altu nas je pobral shuttle. Miha je voznici namesto pozdrava dejal: "Držal sem obljubo. Spoznaj moja starša."



Voznica je med vožnjo toliko klepetala in naju spraševala, da nama ni uspelo gledati okolice. Vsakemu, ki je vstopil na shuttle, je povedala, kdo sva. :-) Peljali smo se ven iz mesta, ker Miha in njegova skupina delajo na projektu za zunanjega naročnika. Koliko je smel, nama je pokazal, naju predstavil svoji skupini, potem pa poslal z Liftom v Stanford, še prej pa povedal, kdaj in kje se popoldne dobimo. Pa "Znajdita se!" tudi ni pozabil dodati. :-)

Sem hodi Miha na "začasno delo" :-)
Lift je sistem prevozov, ki ga pokličeš na določeno mesto. Poznaš ime voznika, on pa tvoje. Cena prevoza je znana že na začetku. Najin Ahmed je imel kar precej težav s tem, kje bi naju odložil, je pa poznal celotno zgodovino Jugoslavije. :-) Ahmedu, dragemu in Googlu je na srečo s skupnimi močmi uspelo najti Leland Stanford Junior University, ki sodi med najbolj prestižne in najbogatejše univerze na svetu.
Univerza v Stanfordu
 
 
 
 

Sprehodila sva se med poslopji, pogledala v cerkev s čudovitimi orglami in iz vseh možnih kotov poslikala Rodinove kipe, za spomin pa vzela brezplačni časopis The Stanford Daily. :-) Bogastvo je čutiti na vsakem koraku.
Rodinove skulpture

Notranjost cerkve

Orgle



Veliko nekdanjih študentov finančno pomaga univerzi, univerza pa pomaga skupnosti med drugim tudi z brezplačnim javnim prevozom. In to ne z razklupanimi kombiji, pač pa z najnovejšimi popolnoma električnimi avtobusi. Z enim izmed njih sva se peljala v Palo Alto. Šofer, v belih rokavicah, je bil tako ponosen na "svoj" avtobus, da nama je vso pot razlagal, kako lepo ga je peljati, kje ga polni in koliko voženj zmore z enim polnjenjem.

Vsi avtobusi imajo nosilec za kolesa in nalagalno rampo za invalidske vozičke
Bila sva edina potnika na čisto novem avtobusu.
   


Mesto Palo Alto je ustanovil Leland Stanford Sr., ki je del svojega zemljišča podaril mestu in univerzi z namenom, da se "znanje" iz vzhodne obale preseli še na zahodno obalo.

 
Danes je Palo Alto znan kot rojstno mesto Silicijeve doline, v njem pa ima sedež veliko visoko tehnoloških podjetij, kot so Hewlett-Packard (HP), Tesla, Ford Research and Innovation Center, IDEO in še veliko drugih.
Utrinki iz mesta Palo Alto

Stanford Theatre v Palo Altu




Je kdo mislil, da ni bilo motorjev? :-)
 

Utrinki iz ulic zunaj centra mesta

Sonja v mestu Palo Alto v Silicijevi dolini. :-)


  
Kot prava turista sva se sprehodila po mestu do spominske table pri garaži, v kateri sta študenta Univerze Stanford William Hewlett in David Packard ustanovila prvo tehnološko podjetje na zahodni obali.

Rojstno mesto Silicijeve doline
 
  
Nazaj v centru mesta sva ponovila vajo s kosilom v japonski restavraciji. Tokrat nama je uspelo in jedla sva odlično juho. :-)


 
Do Mihovega prihoda na postajo nama je ostalo še dovolj časa, da sva spila pivo v pubu Pri vrtnici in kroni in izmenjala par besed z ostalimi gosti.


 
Po vrnitvi v San Francisco naju je Miha peljal v muzej eksperimentov Exsploratorium na Embarcaderu.
Po stranskih poteh na Embarcadero
Vhod v muzej eksperimentov
Muzej je eno popoldne v tednu rezerviran samo za odrasle, v njem pa obiskovalci lahko raziskujejo svet s pomočjo znanosti. Vsak eksponat lahko preizkusijo. Slišati je bilo obetavno in z velikim pričakovanjem smo se postavili v vrsto za vstopnice. Miha je dobil karte v službi, zato je moral pokazati osebni dokument. Mladeniču za pultom so se oči razširile, ko je prebral ime države: "Slovenia? Tina Maze." Rokoval se je z nami in vprašal, kako točno se napiše Ljubljana in katero je drugo največje mesto v Sloveniji, potem pa nam zaželel veliko zabave v muzeju.





 
Mislim, da je odveč poudarjati, kako smo se zabavali, ko smo delali poskuse in s kakšno težavo sem moja tehnološka navdušenca pripravila k odhodu.

Se nadaljuje...


NAZAJ                                                      NA ZAČETEK                                            NAPREJ





7 komentarjev:

  1. tole je vse tako zanimivo, na koncu pa še prav zabavno, vidim ... ti muzeji bi bili kot nalašč tudi za nas, uf ...

    OdgovoriIzbriši
  2. Tko nobl se pa še nisem vozila😉,super zanimivo branje. Resnično je bil vajin dopust nepozaben. Čakam nadaljevanje in seveda kakšen dodatek k zanimivostim v soboto. Nočko😴

    OdgovoriIzbriši
  3. Vau, kako sem pa tole z užitkom prebrala. Tole je bil pa pester in zanimiv dan in kaj vse sta videla in doživela. Se že veselim nadaljevanja.

    OdgovoriIzbriši
  4. Kot vedno zanimivo branje.
    p.s.t. glede na to koliko sta videla, koliko mesecev pa sta bila tam?
    :D

    OdgovoriIzbriši
  5. Spet zamujam z branjem, vendar me je popolmom apotegnilo notri :). Še dobro, da sta z dragim prišla do doma, ko pa je bilo toliko #igračk# na razpolago :P

    OdgovoriIzbriši
  6. Danes ko cakam na menjavo gum, mi je uspelo prebrati tvoj potopis. Res se super bere in vajino potovanje je bilo nepozabno. Se veselim nadaljevanja.

    OdgovoriIzbriši
  7. Spet fantastično branje in prekrasne fotografije. Zelo mi je všeč urejenost okolice hiš Palo Altu in kako majcena si ti na tistem velikem stolu... Res zanimivo in nepozabno vse kar sta doživela in videla.

    OdgovoriIzbriši

Vesela sem vašega obiska in komentarja. Hvala!