Ena svečka več na torti

Nekoč mi je prijateljica napisala tole voščilo: Naj ti nikdar ne zmanjka goriva za metlo, ki jo jašeš! Zdi se mi, da je goriva vedno več :-)
Zadnji dve leti nismo mogli praznovati mojega rojstnega dne v polnem številu, danes pa nam je uspelo :-) Moji trije in sinova punca so ves teden nekaj šušljali in si dajali znake z rokami, se skrivali po sobah in bili strašno skrivnostni. Danes zjutraj so mi prinesli zajtrk v posteljo in mi zapeli "Vse najboljše" :-) Zlati so. Pozneje mi niso dovolili delati čisto nič. So rekli, da imajo vse pod kontrolo. Iz kuhinje je dišalo, da so se mi nabirale sline v ustih. Ker nisem navajena nič početi, sem pač hodila okoli hiše s fotoaparatom in lovila jesenske utrinke. Čudovit, sončen, jesenski dan je bil danes v našem koncu.

Takole se je kuhalo in skuhalo in speklo in postreglo:

Ker je bila torta premajhna za 51 svečk, so mi dali samo eno. Hčerka je rekla, da naj to vzamem pozitivno, ker bom po tem sistemu še enkrat stara 16 let :-) Torto sta spekla sine in njegova punca. Za prste polizati :-)

Za darilo sem dobila kup ustvarjalnega materiala. Voščilnico in škatlico je izdelala hčerka. Sedaj vem, zakaj je ves teden tičala v mojem ustvarjalnem brlogu :-)

Tale voščilnica pa je prišla že včeraj po pošti od moje male prijateljice Eve. Zelo sem je bila vesela.

  

 Naše buče nas že varujejo pred zlimi duhovi :-)

Lep pozdrav do naslednjič :-)

Noč ima svojo moč :-)

Na svojem blogu Čarovnije z male kmetije je Keltika zelo lepo predstavila običaje okrog noči čarovnic. Spomnim se, da smo kot otroci pri babici delali strahce iz buč in jih nastavljali na ograjo. Torej le ni vse priletelo iz Amerike :-) Tudi pri nas doma že leta izrezujemo buče. Ko sta bila otroka majhna, sta komaj čakala, da bosta risala na buče strašne face. Za izrezovanje je bil zadolžen dragi. Zaradi varnosti :-) Sedaj pa dve buči še čakata  na svoj zvezdni trenutek. Jaz sem svojo izrezala že včeraj. Samo dva zoba ima, ker sem ji enega po nerodnosti odrezala. Vsa sreča, da nisem zobozdravnica :-) Kdo ve, kaj bi se dogajalo z mojimi pacienti...
 

Ni buča namenjena za tokratni izziv na Craft-alnici, čeprav bi za fotko z noži lahko rekla, da noč čudno deluje na mojega dragega :-)

Za Izziv 93 - Noč ima svojo moč na Craft-alnici sem malo pacala. Z akrilnimi barvami sem naredila nočno ozadje. Buče iz filca sem kupila v Hoferju. Luna je izrezana iz riževega papirja in z mekolom zalepljena na podlago, netopir je prerisan in ročno izrezan. Napis sem naredila s srebrnim metalik-linerjem. Za okvir pa sem uporabila digi papir.

Fotografija je samo ena, ker mi je voščilnico danes, v sončnem dnevu, ko sem bila jaz v službi, poslikal sine. Pri njem velja pravilo, da naredi eno fotografijo, takšno kot treba. Za vse ostale poglede se lahko tokrat obrišemo pod nosom :-)

Tukaj je pa še par utrinkov včerajšnjega čudovitega jesenskega dopoldneva. Hčerka in sinova punca sta prevzeli rutinska vikend opravila, tako da sva imela z dragim dopoldne zase. Tokrat smo že galopirali. Božo pravi, da nisva čisto brez talenta :-) Telo pa se tudi navaja na drugačne gibe. Danes bolijo samo hrbtne mišice.

Ne glejte čelade, Princ je zvezda fotografije :-)

Lep pozdrav do naslednjič :-)

Pišem ti pismo

Tokratni izziv na Izazovih i slatkiših me je navdušil za kar dve voščilnici. Pa še nove štampiljke in blazinice sem lahko testirala. To je bilo uživanja na kvadrat :-)

Spodnjo voščilnico sem naredila za prijateljico, ki te dni praznuje rojstni dan. Nisem odkrivala tople vode. Tale ideja s kuvertico mi je super všeč. Malo sem štemplala, malo senčila. Kuvertico sem izdelala sama. Tudi velike kuverte ni bilo težko izdelati, pa čeprav "peš". Pa še barva se ujema z voščilnico.

Prijavljam jo na Izazove i slatkiše: 19.izazov - "Pišem ti pismo"

Moja mala prijateljica Eva se že skoraj dva meseca uči igrati violino. V torek je imela svoj prvi nastop. Za to priložnost sem ji izdelala "glasbeno" voščilnico. V kupu svojih papirjev sem našla primeren motiv z violino, štampiljka violinskega ključa, ki sem jo dobila od Tamare, pa je bila super primerna za to priložnost. Eva je bila nad drobno pozornostjo navdušena in je svoji mamici zaupala, da se res splača nastopati, če zato dobiš tako lepo čestitko :-)

Danes sva imela z dragim pestro popoldne. Takoj po kosilu sva šla k njegovi sestrični na Goričko po jabolka, ki sva jih zamenjala za orehe :-) Potem pa še na žurko k prijatelju, tudi na drugo stran Mure. Če bi predolgo ostala, bi že govorila po prekmursko :-) Všeč mi je, da si tudi s prijatelji ne podarjamo dragih daril. Najrajši doma pridelane ali izdelane stvari. Podarila sva mu stekleničko mojega domačega amaretta, ki sem jo okrasila s tagcem. Spet štampiljke in malo barvanja. Tagec je bil namenjen tudi kot voščilnica. Malo sem mozgala, kako to izpeljati, potem sem pa dva kartončka spela z razcepko in na notranjega napisala voščilo.

Juhu, nedelja bo pa za eno uro daljša!

Lep pozdrav do naslednjič :-)

Spet malo štrikanja

Danes je šel na pošto paket z naštrikanimi kvadratki za akcijo Knit-A-Square. In čisto proti moji navadi cela dva tedna prej, kot se akcija zaključi :-) Naštrikala sem 7 kvadratkov, dodala pa še zajčka in medvedka. 7 je pravljično število. Naj odejice, v katere bodo zašiti moji kvadratki, pričarajo otrokom vsaj malo pravljice. Vsi kvadratki imajo tudi izvezene srčke. Se vidi, da že celo večnost nisem vezla, saj je vsak srček drugačen.

V nedeljo sem ob gledanju filma naštrikala 3 male muce, obeske za ključe. Jutri jih bom poslala novim lastnikom. Upam, da jih bodo veseli :-)

Zadnje čase imam veliko srečo pri žrebanju. Pri Izazovih i slatkiših sem dobila štiri digitalne štampiljke po svoji izbiri. Helen je bila zelo prijazna in mi jih hitro poslala, jaz pa jih še nisem uspela uporabiti.

Dobila pa sem še en sladek bonbonček od Tamare. Sem že "razturala" s štampiljkami, ampak bolj za trening :-) Hvala Tamara.

Ta teden je moj ustvarjalni brlog kot avtobusna postaja. S hčerko si podajava kljuko. Ona ima namreč še vedno lastninsko pravico v tisti sobi in tudi pridno uporablja moje pripomočke :-)

Lep pozdrav do naslednjič :-)

Ko me inspirira #18

Vladka in Tina sta nam za tokratni izziv pripravili barvno inspiracijo. Pošteno me je namučila, saj izbrane barve niso tiste, ki jih veliko uporabljam. Ampak ravno to je čar izzivov, da potegnejo iz tebe vse rezerve :-)

Ne vem zakaj, ampak ves čas sem imela v mislih Vladkine dežnike. Tako zelo so me navdušili, da mi je bilo jasno, da bom ustvarila voščilnico z dežniki. V službi sem na sestankih ves čas risala dežnike. Navadno rišem rožice :-) Pa mi nikakor ni uspelo, zato sem za pomoč poprosila strička Googla in skupaj sva našla primerno marelo :-) Ozadje sem spet našpricala. Nikakor se ne naveličam tega špricanja. Dežnike sem izrezala iz debelejšega kartona, ročaje sem naredila iz usnjenega trakca, ki je bil kupljen z namenom, da si izdelam zapestnico. Spet imam izgovor, da grem v nabavo :-) Malo sem senčila, dodala napis in nastalo je tole:

Slonček se je ves čas silil zraven. Sicer nima veze z marelami, barvno pa lepo paše k voščilnici :-) Dnevna svetloba mi je spet ušla, luč pa popači barve. Ampak, dokler je sijal sonček, sem rajši pokosila travo. Ko sem ob pol petih pridrvela domov, sem se morala na hitro odločiti, kaj je bolj pomembno :-)

Še najin sobotni podvig vam pokažem. Noge in še en del telesa danes spet normalno čutim. Nedelja pa je bila bolj na joj in auč :-) Pa nekaj mišic sem začutila na svojem hrbtu, za katere sploh nisem vedela, da jih imam. Včeraj me je sodelavec vprašal, če sem spet počela kaj svojim letom neprimernega, saj sem se premikala kot robot :-)

Moj dragi je že pravi konjski navdušenec. Pred ježo je celo skrtačil "svojega" Romea. Jaz sem še vseeno malo na distanci :-) Tokrat se nam je pridružila še Jasmina, ki obvlada umetnost jahanja. Veliko smo "kasali", po poti skozi gozd smo nabrali jurčke, ki smo jih zamenjali za malico pri Božovih prijateljih. Startali smo v lepem sončnem dopoldnevu, vrnili pa smo se proti večeru, v dežju. Uživam na konjskem hrbtu. Ravnotežje mi ne dela težav, znam že kar lepo ujeti ritem, težave mi dela edino zajahati in razjahati. Dva močna fanta uspeta spraviti moje kile na konjski hrbet :-) Dol pa pač nekak zlezem. Dobro, da Princ vso moje plazenje po njem sprejema z ravnodušnostjo :-)

Lep pozdrav do naslednjič :-)

Knit a square

Pri Uri sem zasledila tole objavo. Sledila sem povezavam in našla še več informacij o zelo lepi in plemeniti akciji Knit-a-Square na blogu  lepe male stvari. Ker je do 5. novembra še kar nekaj časa, sem se odločila, da se pridružim akciji. Dva kvadratka imam že narejena :-)

Ko sva z mamo iskali ostanke volne, sem našla tole kapico, ki sem jo pred ohoho leti naštrikala sinu, ki je bil takrat še mali fantek in je oboževal vlakce. Mahal je čisto vsem vlakom, še tramvajem v Gradcu :-) Po mojem jih po petletnih izkušnjah s Slovenskimi železnicami ne obožuje več :-)

Takole pa je tale kapica izgledala na takrat tri ali štiri leta stari glavici. In spet sem našla izgovor, da sem brskala po starih albumih :-)

Tole pa je čudovita torbica, ki mi jo je sešila  ime rože za nagrado na njenem blogu. Držim se njenega nasveta, naj je ne šparam, zato se že važim z njo :-) Čudovita je. Hvala, mojstrica šivalnega stroja :-)

Lep pozdrav do naslednjič :-)

Za male fantke

Vsak dan bolj vesela sem, da imam samo svoj kotiček, kamor se lahko umaknem, da pustim domišljiji prosto pot. Tokrat sem ustvarjala v modri barvi. Spomin na morje in poletje? Verjetno. Navdihnila pa sta me tudi dva zanimiva izziva. Na "Less is More" punce želijo videti voščilnico v določeni postavitvi, na izzivu Here Come The Boys pa voščilnico za novorojenčka. Ker bo sodelavec v kratkem dobil fantka, sem pripravila voščilnico zanj.

Tale ideja ni zrasla na mojem zelniku. Pred časom sem jo "srečala" na enem izmed blogov, pa ne vem več kje. Hvala, katera koli si je tole izmislila :-) Puloverček je bil naštrikan v petih minutah. Malo več časa sem porabila za ozadje, saj sem ga spacala z akrilnimi barvami. Pletilke so pa palčke za ražnjiče :-)

Voščilnico prijavljam na:
- "Less is More": Week 139 Sketch #10
- Here Come The Boy: CHALLENGE #61 Baby Boy

Spodnja voščilnica pa je malo igračkanja že uporabljene ideje vozička, štampiljk in štancanja. Enostavna postavitev, malo barv, nič posebnega :-) Izdelovanje pa pomirja.

Pravkar sem opazila, da je tole moja 100- ta objava. Ko sem začela pisati blog, pred letom in pol, niti pomisliti nisem upala, da bom kdaj prilezla do te številke in imela toliko spremljevalcev, ogledov in krasnih komentarjev. Hvala vsem, ki prihajate k meni na obisk :-)

Tole pa nastaja, ko gledam televizijo. Bolj počasi, ker gledanje televizije ni na seznamu mojih priljubljenih opravil :-)

Lep pozdrav do naslednjič :-)