Po stari Jugi - Lovćen

Danes nas čaka vzpon na 1600 metrov nad morjem. Na Lovćen, kot ste pravilno ugibale v komentarjih pod predhodno objavo. Obiskali bomo črnogorskega vladiko in pesnika, avtorja Gorskega venca,  Petra II. Petrovića Njegoša (Wikipedija).

Mislim, da obisk Črne Gore ne bi bil popoln brez izleta v zgodovino. In zgodovina Črne Gore je tako razgibana, kot njena pokrajina. :-)

Iz Sutomora proti Budvi sva se peljala ob obali, potem pa zavila v planine.

Proti nekoč najmanjši prestolnici Evrope, Cetinju, pelje slikovita in zelo lepa cesta. Razgled je fantastičen. Cetinje leži na nadmorski višini 660 metrov. Danes je predvsem kulturno (Wikipedija) središče Črne Gore. 

Park v Cetinju

Dragi je nadomestil stražarja :-)

Ena izmed palač na trgu

Veliko vsega je za pogledati

Vhod v Biljardo

 Sprehodila sva se po čudovitem parku in si najprej od zunaj ogledala vse palače. Odločila sva se, da obiščeva samo Njegošev dom, palačo Biljardo (Link). Ime je dobila po mizi za biljard, ki jo je vladika dal pripeljati iz Dunaja.V muzeju se ne sme fotografirati in moj dragi je imel precej dolgi nos zaradi tega. :-)

Po ogledu muzeja sva sedla v kavarno na trgu, da bi popila kavo in šilček domačega žganja. Za zdravje. :-) Da je Cetinje zaspano mestece, so nama potrdili trije natakarji, ki so z velikimi težavami in  "v počasnem posnetku" uspeli vse naročeno prinesti na mizo. :-)

Sprehod po Cetinju

Najin cilj tega dne je bil Njegošev mavzolej na drugem najvišjem vrhu Črne Gore, na Lovćenu,  Nekaj ovinkov nad Cetinjem je vstop v Narodni park Lovćen, kjer je potrebno plačati simbolično vstopnino. Ceste tistim s slabimi živci, ne priporočam. :-) 

Vhod v narodni park Lovćen

Ozka planinska cesta

 

Tu in tam je manjkal kos ograje nad prepadom, občasno pa je naproti priletel kakšen kamikaza, ki se mu je strašansko mudilo. Ampak lepote pokrajine odtehtajo vse izzive. :-) Moj dragi za spremembo ni rinil čisto do konca ceste, ampak sva avto pustila na prvem prostem mestu ob cesti.

Avto sva pustila ob cesti

Ploščad je namenjena obračanju, ne pa parkiranju. :-)

Pod stopniščem, ki vodi do mavzoleja

Pogled s stopnišča

Ena umetniška. :-)

Moj fotoaparat je majhen, ima pa vse, kar imajo veliki. :-)

Črnogorska narodna noša....

... in gusle

Do mavzoleja (Link) vodi 461 stopnic. Velikim ljudem se je treba primerno pokloniti. Tudi z grizenjem kolen. :-) Tako, kot je lep mavzolej in Njegoševa skulptura, delo znanega hrvaškega kiparja Ivana Meštrovića, je lep in nepozaben tudi razgled z razgledne ploščadi za mavzolejem.

Skulptura

Kripta

Izhod na razgledno ploščad

Pogled na planine...

... in Boko kotorsko....

... in okrog svoje osi. :-)

Dragi je pregledal in poslikal vse motorje. :-)

O tem, da so v Črni Gori smerokazi bolj izjema, kot pravilo, sem že pisala. Tudi pri spustu iz Lovćena se nama je tabla za Njeguše (rojstno vas velikega vladike) in Kotor skrila za drugo, malo večjo reklamno tablo. Pa dobro, da se je, saj sva zaradi tega našla park, kjer so kipi vladarjev dinastije Petrović Njegoš (Wikipedija). 

Grb

Celotna dinastija, zbrana na enem mestu.

Ker je bil plan tistega dne Kotor, sva se obrnila in še enkrat reskirala vzpon do odcepa za Njeguše. Če bi vedela, kakšna cesta naju čaka tam, bi se verjetno rajši še 10x peljala do Cetinja in nazaj na Lovćen. :-) 

Tega smerokaza ni problem spregledati. :-)

Imenovati tisto razrito in ozko cesto kozja steza, bi bilo čisto pretiravanje. Mislim, da je niti koze ne bi izbrale za svoj sprehod. :-)  Tu in tam sva se spraševala, če ima smisel riniti naprej. In potem je kot v odgovor spet priletel kakšen kamikaza. :-) Se pravi, da je življenje na drugi strani! 

Temu bi se naj reklo cesta. :-)

Pod menoj je Boka kotorska

Ko sva zapustila nacionalni park Lovćen, sva se začela spuščati proti Kotorju.

Ker nimava palice za selfi, naju je fotografirala natakarica

Nekaj utrinkov spusta proti Kotorju

Kotor

Cesta do Kotorja po številu serpentin spominja na cesto na naš Vršič, le razgled je drugačen. In vozniki. Predvsem domačini, ki ne morejo razumeti, zakaj tujci vozijo tako previdno in počasi.  Kotor smo si ogledali v prejšnji objavi. Jemljem si malo umetniške svobode. :-) Namesto kronološkega zaporedja dogodkov sem se odločila za tematsko razporeditev objav.

Ko razmišljam o vsem, kar sva videla, velikokrat pomislim, da bi bilo morda bolje pred odhodom prebrati čim več informacij in narediti podroben načrt. Ampak vedno znova spoznam, da si veliko več zapomnim, če najprej neko stvar vidim in pozneje preberem vse podrobnosti.  Tudi načrt potovanja je pametneje narediti bolj ohlapno, da ga lahko spreminjaš po trenutnem navdihu.  Vsega pa tako ali tako ni mogoče nikdar pregledati in predelati.  

Še malo, pa se bomo skupaj odpravili proti domu. Vmes nas  čaka še majhno presenečenje. Spoznali bomo eno fejst fajn punco.:-)


Po stari Jugi:
- Ljutomer - Sutomore
- Kotor - Ulcinj
- Lovćen
- Sutomore - Ražanac - Ljutomer