četrtek, 25. avgust 2016

Po stari Jugi: Kotor - Ulcinj

V današnjem prispevku bomo prepotovali skoraj vseh 250 km obale Črne Gore. Z avtom, vlakom, taksijem in peš.

Kot sem že omenila, sva rezervirala apartma v Sutomoru. Približno na sredini med Kotorjem in Ulcinjem. Ni bilo namerno tako izbrano. Všeč nama je bilo, kar sva videla na slikah. Cena je bila dostopna, ocene gostov pa zelo visoke.
Pogled iz najinega apartmaja
Obala ni bila po najinem okusu, saj imava rajši skale, kot pesek. Pa tudi gužva na plaži nama ni posebej všeč. Sicer pa nisva imela namena ves čas poležavati na soncu. :-) Sutomore je nabito s turisti. Iz najinega apartmaja do plaže je bilo potrebno kar nekaj časa pešačiti, a je pot hitro minila, saj je na obeh straneh ceste vse polno trgovinic, stojnic, restavracij, kavarnic, luna parkov in bučne glasbe. Cene pijače in jedače so za naše razmere zelo ugodne. Hrana pa je bila čisto povsod, kjer sva jedla, odlična. Sploh se nama ni splačalo kuhati. :-)
 
Po mestu na plažo

Plaža
 


"Stavi nas na internet!"
 


Pogled s hriba nad mestom.

Na plaži je bila vedno velika gužva, ampak naju sploh ni motilo. Večina turistov so namreč domačini in Srbi, ki pa so vsi po vrsti zelo prijazni in uvidevni.

Ko sva si malo spočila od potovanja, so naju začele srbeti pete. :-) Že doma sva se odločila, da bova obiskala tudi pristaniško mesto Bar, na katerega naju vežejo zelo lepi spomini na mladostna leta, ko je bil dragi z ladjo v pristanišču, jaz pa sem na vrat na nos sedla na vlak in se odpeljala k njemu. :-) Prav zaradi moje zgodbe pred 35-timi leti, sva se iz Sutomora do Bara peljala z vlakom. Kot dva najstnika sva se režala, ko sva čakala vlak.

 
Na železniški postaji sva sedla v taksi, smer Stari Bar. Po strahovitem potresu leta 1979 počasi dobiva staro podobo. Mestece je res lepo. Ponaša se z antičnim akvaduktom in veliko trdnjavo z obzidjem. Je le delno obnovljena. V njej so muzeji, cerkvice in gledališče. Vse sva pretaknila, potem pa si privoščila slastno kosilo in kramljanje z domačini, ki so naju opozorili, da si morava za srečo ogledati več kot 2000 let staro oljko, najstarejše drevo v Evropi.

Stari Bar
 



Delavnica izdelovanja mozaikov v trdnjavi

Med obzidjem trdnjave nad Starim Barom







Rižota z morskimi sadeži in teletina v vinu

Sedla sva v taksi in se s šoferjem dogovorila, da naju pelje do oljke, potem pa še do luke in nazaj na železniško postajo. Povedal nama je, da morava narediti tri kroge okoli oljke da naju bo vedno spremljala sreča. :-)


Ker ni bilo obiskovalcev, so nama dovolili, da prestopiva ograjo.

Vhoda v luko se spomnim. :-)



Med vožnjo proti luki naju je taksist ves čas opozarjal, kje se vozimo, kaj je na levi in kaj na desni strani. 
Povedal nama je tudi za čudovite plaže pri Ulcinju, za Ado Bojano. Ada je turška beseda za otok, ki ga je z delto ustvarila reka Bojana. Samo vprašanje časa je bilo, kdaj naju bo odneslo proti albanski meji do Ulcinja. :-)

Iz Sutomora do Ulcinja je dobra ura vožnje. Po obalni cesti v gostem prometu. Ampak, ko zagledaš tisto sanjsko plažo, pozabiš na gost promet, na šoferje, ki ne vidijo prometnih znakov in ne vedo, zakaj se uporabljajo "žmigavci".








Verjetno marsikdo ob omembi Črne Gore pomisli na otoček Sveti Stefan in na Boko Kotorsko. Normalno, da sva se odpravila tudi na sever, skoraj do meje s Hrvaško. Kako in po kakšnih cestah sva prispela v Kotor, vam povem v naslednji objavi, tokrat pa vas vabim, da se z nama sprehodite med srednjeveškim obzidjem mesta Kotor.


Sveti Stefan


Kotor
V notranjosti obzidja Starega Kotorja













Sončni zahod nad Svetim Stefanom
Naslednjič gremo v planine. :-)


Po stari Jugi:
- Ljutomer - Sutomore
- Kotor - Ulcinj
- Lovćen
- Sutomore - Ražanac - Ljutomer

 


16 komentarjev:

  1. S temi zadnjimi fotkami si me ponesla leta nazaj, ko sem tudi sama prečesala Črnogorsko obalo in od vseh krajev me je Kotor najbolj navdušil. Lep potopis tudi tokrat in prav nasmejala si me s tem sedenjem na ogromni klopi :))) Svetovno zgleda.

    OdgovoriIzbriši
  2. Še ena krasna objava s čudovitimi fotografijami. Mi delaš lušte po potovanju in morju...

    OdgovoriIzbriši
  3. O Sonja, s svojim svetovnim potopisom, zanimivimi fotkami in tvojim vabljivim načinom pisanja, boš marsikomu obudila spomine se mi zdi :)))) Meni si jih tudi ;)Enkratno potovanje sta izbrala, res sta dobra, izredno simpatična popotnika. Čudovito.

    OdgovoriIzbriši
  4. Tudi moji spomini potepanja po Črni Gori so privreli na površje. Očitno sta uživala na polno in prav je tako. Čakam hribe in verjetno Njegoša :)

    OdgovoriIzbriši
  5. ja, spomini tudi pri meni, pred več kot desetimi leti in tudi jaz se spomnim predvsem te neverjetne gostoljubnosti in pa seveda tako okusne hrane ...
    krasno si tole vse zapisala, da bi človek kar vzel kar pot pod noge (preden se nam naslednji teden začne šola) in šel na rajsko plažo, vau - ali pa na to specialno klop!

    OdgovoriIzbriši
  6. Uauu si mi naredila lušte. Krasni zapisi, carja sta, veš :-)

    OdgovoriIzbriši
  7. Oooh,jaz bi tudi šla... Krasen potopis!

    OdgovoriIzbriši
  8. Vidi se,da uživata na vajinih pustolovščinah.In prav je tako.Še en krasen zapis,vreden branja.Pa fotke ne smem pozabiti pohvaliti.....super so.

    OdgovoriIzbriši
  9. Super potovanje sta imela zgleda, še dobro da moj dopust šele pride ;)

    OdgovoriIzbriši
  10. Sonja, na mah sem prebrala oba dela in komaj čakam nadaljevanje. Super pišeš in čudovite fotke.

    OdgovoriIzbriši
  11. Kakšen super potopis. Se že veselim nadaljevanja. Če bi bila z mojim dragim še motorista, bi me tvoja tokratna objava prepričala, da se odpraviva po tej isti poti. Morda, ko naš mali malce odraste. Super fotografije in kar požirala sem vse zapisano.

    OdgovoriIzbriši
  12. Tale del po Črni Gori pa mi je obudil spomine. Predvidevam, da boste nadaljevali na Lovčen. Se že veselim.

    OdgovoriIzbriši
  13. Super lepo in zanimivo potovanje Sonja! Sama žal še nisem bila v Črni gori pa je fino takole kaj izvedeti. Si pa fejst na tisti klopci velikanki:)) Super fotke!

    OdgovoriIzbriši
  14. Krasne slike, tista na klopci zmaga. Še en fajn potopis.

    OdgovoriIzbriši
  15. Občudovanja vredne prikazane slike in tekst,skoraj kot da sem potoval z vama ,še posebej ko si omenila Bilečo kjer sem bil na služenju v JLA,leta1969-70.To je bilo torej potovanje spominov kot si napisala sama.

    OdgovoriIzbriši

Vesela sem vašega obiska in komentarja. Hvala!