Po stari Jugi: Kotor - Ulcinj

V današnjem prispevku bomo prepotovali skoraj vseh 250 km obale Črne Gore. Z avtom, vlakom, taksijem in peš.

Kot sem že omenila, sva rezervirala apartma v Sutomoru. Približno na sredini med Kotorjem in Ulcinjem. Ni bilo namerno tako izbrano. Všeč nama je bilo, kar sva videla na slikah. Cena je bila dostopna, ocene gostov pa zelo visoke.

Pogled iz najinega apartmaja

Obala ni bila po najinem okusu, saj imava rajši skale, kot pesek. Pa tudi gužva na plaži nama ni posebej všeč. Sicer pa nisva imela namena ves čas poležavati na soncu. :-) Sutomore je nabito s turisti. Iz najinega apartmaja do plaže je bilo potrebno kar nekaj časa pešačiti, a je pot hitro minila, saj je na obeh straneh ceste vse polno trgovinic, stojnic, restavracij, kavarnic, luna parkov in bučne glasbe. Cene pijače in jedače so za naše razmere zelo ugodne. Hrana pa je bila čisto povsod, kjer sva jedla, odlična. Sploh se nama ni splačalo kuhati. :-)
 

Po mestu na plažo

Plaža

 

"Stavi nas na internet!"

 

Pogled s hriba nad mestom.

Na plaži je bila vedno velika gužva, ampak naju sploh ni motilo. Večina turistov so namreč domačini in Srbi, ki pa so vsi po vrsti zelo prijazni in uvidevni.

Ko sva si malo spočila od potovanja, so naju začele srbeti pete. :-) Že doma sva se odločila, da bova obiskala tudi pristaniško mesto Bar, na katerega naju vežejo zelo lepi spomini na mladostna leta, ko je bil dragi z ladjo v pristanišču, jaz pa sem na vrat na nos sedla na vlak in se odpeljala k njemu. :-) Prav zaradi moje zgodbe pred 35-timi leti, sva se iz Sutomora do Bara peljala z vlakom. Kot dva najstnika sva se režala, ko sva čakala vlak.

 
Na železniški postaji sva sedla v taksi, smer Stari Bar. Po strahovitem potresu leta 1979 počasi dobiva staro podobo. Mestece je res lepo. Ponaša se z antičnim akvaduktom in veliko trdnjavo z obzidjem. Je le delno obnovljena. V njej so muzeji, cerkvice in gledališče. Vse sva pretaknila, potem pa si privoščila slastno kosilo in kramljanje z domačini, ki so naju opozorili, da si morava za srečo ogledati več kot 2000 let staro oljko, najstarejše drevo v Evropi.

Stari Bar

 

 

Delavnica izdelovanja mozaikov v trdnjavi

Med obzidjem trdnjave nad Starim Barom

Rižota z morskimi sadeži in teletina v vinu

Sedla sva v taksi in se s šoferjem dogovorila, da naju pelje do oljke, potem pa še do luke in nazaj na železniško postajo. Povedal nama je, da morava narediti tri kroge okoli oljke da naju bo vedno spremljala sreča. :-)

Ker ni bilo obiskovalcev, so nama dovolili, da prestopiva ograjo.

Vhoda v luko se spomnim. :-)

Med vožnjo proti luki naju je taksist ves čas opozarjal, kje se vozimo, kaj je na levi in kaj na desni strani. 
Povedal nama je tudi za čudovite plaže pri Ulcinju, za Ado Bojano. Ada je turška beseda za otok, ki ga je z delto ustvarila reka Bojana. Samo vprašanje časa je bilo, kdaj naju bo odneslo proti albanski meji do Ulcinja. :-)

Iz Sutomora do Ulcinja je dobra ura vožnje. Po obalni cesti v gostem prometu. Ampak, ko zagledaš tisto sanjsko plažo, pozabiš na gost promet, na šoferje, ki ne vidijo prometnih znakov in ne vedo, zakaj se uporabljajo "žmigavci".

Verjetno marsikdo ob omembi Črne Gore pomisli na otoček Sveti Stefan in na Boko Kotorsko. Normalno, da sva se odpravila tudi na sever, skoraj do meje s Hrvaško. Kako in po kakšnih cestah sva prispela v Kotor, vam povem v naslednji objavi, tokrat pa vas vabim, da se z nama sprehodite med srednjeveškim obzidjem mesta Kotor.

Sveti Stefan

Kotor

V notranjosti obzidja Starega Kotorja

Sončni zahod nad Svetim Stefanom

Naslednjič gremo v planine. :-)


Po stari Jugi:
- Ljutomer - Sutomore
- Kotor - Ulcinj
- Lovćen
- Sutomore - Ražanac - Ljutomer