San Francisco - drugi del

Z vlakom in peš

Miha naju je pripravljal na to, da bova zaradi časovne razlike slabo spala in se zbujala sredi noči, vendar je bil ves strah odveč. Zaspala sva v sekundi in se zjutraj spočita zbudila. Marie nama je prejšnji večer povedala, da bo zajtrk pripravljen že zelo zgodaj zjutraj. Ob omembi zajtrka se mi vsakič zasvetijo oči, saj kot po pravilu vstajam lačna kot volk. Na drugi strani sveta ni bilo nič drugače. Ko vstaneš, pač poješ zajtrk in ne preračunavaš, kateri obrok bi bil ob tem času na vrsti v Sloveniji. Ne bom opisovala, kaj vse je Marie pripravila. Poglejte obloženo mizo. :-) Manjkajo še pečena jajca.

Zajtrk pri Marie

Ja, takšna je Marie. Skrbna, gostoljubna, prijazna, pozorna. Ker se v njenih sobah izmenjavajo ljudje iz celega sveta, je tudi zelo komunikativna in razgledana. Midva sva bila njena prva gosta iz Slovenije in prva, ki sva s seboj prinesla hišne copate. :-) Ko sva ji omenila, kakšen podvig načrtujeva že takoj prvi dan, se je ponudila, da naju odpelje na postajo Glen Park.

Marie naju pelje na postajo

Podrobno nama je razložila, s katerim vlakom se morava peljati in na kaj morava paziti. Miha je bil prejšnji dan pri predajanju navodil precej površen ker si ni mislil, da bova midva takoj startala na polno. :-) 

Vlak prihaja na postajo Glen Park

V San Franciscu deluje kar nekaj različnih sistemov javnega prevoza. Povsod pa velja enotna kartica za prevoz, ki se imenuje CLIPPER. BART je sistem vlakov, ki vozijo po mestu in izven mesta. Ena linija tudi na drugo stran  zaliva San Francisco, pod morjem do postaje Dublin/Pleasanton, kjer naj bi se srečali z Darnell. Sama je predlagala, da se pripeljeva z BART-om do zadnje postaje, kjer naju bo pričakala. Midva zmagovalca, oziroma osvajalca zahodne obale, sva izstopila eno postajo prehitro. :-)

Najine gostiteljice to sploh ni vrglo iz tira. Sedla je v avto in prišla po naju. Med zlatimi griči Kalifornije, kot nama je pokrajino, ki se zaradi celoletne suše blešči v soncu kot zlato, predstavila Darnell, smo prispeli do njenega prelepega doma v Livermoru.

Zlati griči Kalifornije

Svetovna znamenitost tega mesta je gasilski dom, kjer že 117 let gori ista žarnica. Tega takrat nisva vedela. Veva pa sedaj, kar je že eden izmed razlogov, da se še kdaj vrneva v Kalifornijo. :-) In še eden izmed dokazov, kako se midva pripraviva na potovanje. :-)  Ampak je pa fajn, ko pišem potopis, raziskujem po spletu in se na tak način naučim veliko o krajih, ki sem jih obiskala. Enostavno povežem videno s prebranim. :-)

Vrnimo se v hišo najine gostiteljice. :-) Po izmenjavi majhnih pozornosti naju je Darnell odpeljala na vrt za hišo, kjer nas je pričakal drobni kolibri. Tisti pravi kolibri, ki tako hitro prhuta s perutmi, da lahko lebdi v zraku in leti nazaj. Darnell se je čudila, da je tako dolgo poziral mojemu dragemu, saj je po naravi zelo plašen.

Kolibri

 

Na dvorišču

To pa je ustvarjalnica!

 

 

Mene je bolj kot kolibri zanimala pravljična hiška na dvorišču. Ko smo vstopili vanjo, je hrček Hammy ravno bral moj blog.  :-)

Hammy se trudi razumeti googlov prevod.

Dragi, ki je prepričan, da je v mojem brlogu skoraj preveč ustvarjalnih pripomočkov, se je Darnellini vzorno urejeni ustvarjalnici  čudil še veliko bolj kot jaz. Ko sem občudovala vse barvice, šablone, štampiljke, papirčke,… sem se počutila kot riba v vodi.

Sanje vsake ustvarjalke

Tukaj nastajajo čudovite voščilnice

No, pa saj je tudi dragi prišel na svoj račun, ko mu je  Darnell pokazala  športne BMW motorje, last njenega moža. Eden celo z izpuhi Akrapovič. Kako je svet majhen! :-)

Po kosilu v prijetnem lokalu naju je Darnell odpeljala na postajo, od koder sva se z BART-om vrnila nazaj v SF.

Treba se je bilo posloviti

Težave v velemestnem prometu so se začele na avtobusu. Številka je bila prava, okolica pa nekam drugačna od tiste, ki sva jo utrujena in zmedena od poleta gledala iz avta prejšnji dan. :-) Ko se nama je zdelo, da se vozimo že dovolj časa, sva izstopila. Tudi tokrat eno postajo prehitro. :-) Med sopihanjem navkreber sva se odločila, da se na hitro ustaviva pri Marie, se preoblečeva, napolniva plastenke z vodo (mimogrede, v SF je voda iz pipe pitna) in jo mahneva na Twin Peaks. Google maps je izračunal 20 minut hoje od najine lokacije do vrha. Marie nama je že zjutraj priporočala vzpon na Twin Peaks, saj je bilo vreme jasno in vidljivost zelo dobra.

Twin Peaks

Twin Peaks sta dva griča umeščena v geografski center San Francisca. Ob lepem vremenu ponujata krasen razgled na mesto. Midva sva se razgledu čudila že, ko sva se vzpenjala na hrib.

 Z vrha hriba je 360 stopinjski pogled na mesto fantastičen. Dragi je škljocal, da se je kar kadilo. :-)

Tudi fotografa je treba občasno postaviti na drugo stran objektiva. :-)

 

Panorama

Pozno popoldne sva se vrnila nazaj k Marie. Ko je Miha prišel iz službe, sta naju z Moniko poklicala na obisk. Oba sta se čudila, ko sva jima povedala, kje vse sva bila čez dan.

Za naslednji dan, v petek, si je Miha uredil dopust. Dogovorili smo se, da se zgodaj dopoldne dobimo pred njunim stanovanjem. Načrta, kaj bomo počeli, pa nama ni zaupal. :-)

Se nadaljuje….

                                                 
       
                                                          NA ZAČETEK                                                 NAPREJ