torek, 29. maj 2018

Dan mladosti

Že dolgo se nismo potepali.  Ste za izlet z motorjem? :-) Gremo v Kumrovec.

Nekoč, v davnih časih smo v državi, ki je ni več, v mesecu maju slavili mladost. To sploh ni bilo nič slabega. Spomini so še vedno lepi. Če jih je moč obuditi vsaj za en dan, pa je toliko lepše. Prav zaradi te nostalgije vedno rada greva v Kumrovec, kjer vsako leto prirejajo Dan mladosti i radosti. Tam se zbere pisana množica ljudi, tako mladih kot tistih, ki so samo še v srcu mladi, iz vseh koncev bivše skupne države. Ugotavljava pa, da vsako leto pride tudi veliko tujcev.

Prejšnjo soboto sva v sončnem majskem jutru zajahala motor in se se preko Ormoža čez zelene griče Hrvaškega Zagorja odpeljala v Kumrovec. Ko so naju po dobri uri vožnje noge in še nekateri deli telesa že pošteno boleli, sva se ustavila v Krapini. Odkar sva bila nazadnje tam, so mesto zelo lepo obnovili. Skoraj ga ne bi spoznala. :-)

Po postanku naju je čakalo še nekaj ovinkov, gričev in čudovitega razgleda in prispela sva v Kumrovec. Sploh nisva bila edina, ki sva se pripeljala na motorju. :-)






Hitro sva našla sorodne duše. Zaklepetala sva se s prijetnim parom iz Celja in ugotovila, da nisva edina, ki najrajši potujeva sama. Vsi skupaj smo obrnili glave, ko se je mimo nas pripeljal mladenič s staro Hondo z italijansko registracijo. Stopili smo do njega. Bil je čisto iz sebe od navdušenja. Hitro si je dal na glavo kapo z rdečo zvezdo in nam hitel pojasnjevati, da si je vedno želel priti v Kumrovec in da je že od malega navdušen nad partizani in Jugoslavijo. :-)

Nismo ostali v senci med motorji, pač pa smo se odpravili vsak na svojo stran na sprehod med stojnicami, pisanimi narodnimi nošami iz vseh koncev bivše skupne države in po lepo obnovljeni etnološki vasi, kjer stoji tudi Titova rojstna hiša.









Potem, ko sva si privezala dušo s porcijo čevapčičev, sva naredila načrt, kako priti domov po čim lepših cestah. Za mojega dragega je lepa cesta tista, ki ima veliko ovinkov, ki se vzpenja in spušča, se pravi takšna, ki ni dolgočasna. :-) Kako takšne ceste prenaša kopilot na zadnjem sedežu, pa je čisto druga zgodba. :-) Peljala sva se skozi Podčetrtek v Dolino Vinetu, zanimivo izletniško točko, kjer si lahko sposodiš ribiško palico in sam uloviš postrv, ki jo znajo odlično pripraviti, potem pa čez Ptujsko Goro in po najdaljši poti domov. 

Baje sem bila spet zelo dober kopilot in zato mi je dragi po vrnitvi domov pripravil čisto posebno večerjo. Kozice na buzari. Za prste polizat! :-)



Zadnja fotka je za najino mladino. Čisto posebna zgodba. Dragi mi prišepetava, da jo moram napisati. :-)

Ko sta bila mulčka še majhna, sta bila včasih tudi pošteno naporna. Oba sva imela polne roke dela, predno sva ju spravila spat. Neke sobote pred davnimi časi sva si potem, ko sta mulčka zaspala (vsaj mislila sva, da spita), pripravljala večerjo. Ob svečah in s kozarcem vina. Škampe na buzari. Račun brez krčmarja. :-) Mulčka sta prišla v kuhinjo, s transparenti in skandiranjem: "Hočemo škampe! Hočemo škampe!" Prizor za bogove, spomin za večnost in dobra šola, da pred otroci ne skriješ ničesar. :-)

Lep pozdrav do naslednjič. :-)




13 komentarjev:

MOJCA BOŽIČ pravi ...

Mislim da se marsikomu fino kolca po tistih časih...pa naj določeni govorijo kar hočejo...nobeden ni bil lačen, vsi, ki pa so hoteli delat so imeli službo...in ja...tudi sama sem bila vzgojena v tem duhu in lepo mi je bilo s tabo obujat spomine ...hvala ti. Večno mladi po srcu...pa žal mi je za vse tiste, ki to ne vedo kaj to pomeni!!!!

Helena pravi ...

Lep izlet sta si naredila in imela čudovit dan. Na koncu pa še slastno večerjo :)

helena pravi ...

Superca, se vidi, da sta še mlada po srcu in tudi fizično, da se takole prevažata z motorjem po vijugastih cestah. Očitno je bilo vzdušje v Kumrovcu prav "mladostno" in jugonostalgično :)
Hah, za škampe ali kozice na buzari pa bi jaz prodala dušo. To mi je top hrana, tudi na žaru niso slabi :)

Ne-Ja pravi ...

OK najprej se ustavim pri škampih - že tako so TOP potem pa jih serviraš z zgodbo...zakon :)! Ta praznik je meni manj znan, saj sem bila zadnja generacija Titovih pionirčkov, tako da sem bila še malo premajhna da bi poznala te zadeve. Važno pa je, da ste vi uživali :)

Zvonka pravi ...

Sonja, tako luštno je brati take tvoje objave. Ja, dan mladosti smo včasih res lepo praznovali. Kje je že to. Lep pozdrav v Lotmerk.

Tina Z. pravi ...

tole je pa tako lep zapis ... in fajn, da sem izvedela, da obujajo dan mladosti - to bo eno leto tudi naš družinski izlet, za vse nas bo prava atrakcija, ker jaz se originalnega ne spomnim, pionirji smo pa še bili.
in zgodba o škampih, sem kar ganjena in nekam poznano se mi zdi, ko se kdo od naših pozno zvečer čisto buden lepo sprehaja naokrog po hiši.

Hali pravi ...

Sonja prav krasen izlet sta imela in hvala za fotografije in obujanje spominov, tudi mi to radi počnemo he he he.

Ustvarjalni utrinki Tamara P. pravi ...

Krasen potopis, spomin na poseben takrat praznični dan, dan pionirjev,...čakanje pred 12 leti na porod,... ja 25.maj je res poseben dan. Super fotografije, doživetje. Pa tudi zgodba s škampi :)
Bodi dobro Sonja
pozdravček Tamara

Valerija pravi ...

Fantastične fotografije in prekrasen zapis. Obožujem tvoje potopisne objave in veš kaj, vidi se, da sta s svojim dragim drug drugemu boljša polovica. Tako lepo!

Metuljčica pravi ...

V pravno nostalgijo sem padla, spet si nas tako lepo pocrkljala s svojo kroniko potovanja, ki me vsakič znova navduši. Pa tele zgodbice z otroci, super!

Marija pravi ...

Sonja, kakšna nostalgija.... in super izlet. Da pa o morskih poslasticah sploh ne govorim. Njami.:)

Majda pravi ...

Imam občutek, da sem popotovala z vama - super potopis in kot vedno sem navdušena, da je vključena tudi kulinarika ;-)
In veš kaj - hočem škampe tudi jaz!!! Čeprav bom morala malce počakati ... z najmlajšo medvedko sva sami, ker je ata medved na jadranju po moško ;-) Ko se vrne, vem, kaj bodo moje želje glede kuharskega razvajanja ;-)
Lepo, lepo bodi, Majda

Valentina B pravi ...

Ker sem lovila še zadnje dni in mesece skupne držav in ker na mojem rojstnem listu piše Jugoslavija, me ta del naše zgodovine vedno pritegne. Hvala za ta potopis in obujanje spominov. :) Do Kumrovca mi še ni uspelo priti, sem se pa ustavila v Krapini, ki je krasno majhno mestece z zelo zanimivim muzejem o pračloveku. ;) Tale zgodba me je pa prav nasmejala, ob kozicah so se mi pa kar sline pocedile :)