San Francisco - drugi del

Z vlakom in peš

Miha naju je pripravljal na to, da bova zaradi časovne razlike slabo spala in se zbujala sredi noči, vendar je bil ves strah odveč. Zaspala sva v sekundi in se zjutraj spočita zbudila. Marie nama je prejšnji večer povedala, da bo zajtrk pripravljen že zelo zgodaj zjutraj. Ob omembi zajtrka se mi vsakič zasvetijo oči, saj kot po pravilu vstajam lačna kot volk. Na drugi strani sveta ni bilo nič drugače. Ko vstaneš, pač poješ zajtrk in ne preračunavaš, kateri obrok bi bil ob tem času na vrsti v Sloveniji. Ne bom opisovala, kaj vse je Marie pripravila. Poglejte obloženo mizo. :-) Manjkajo še pečena jajca.

Zajtrk pri Marie

Ja, takšna je Marie. Skrbna, gostoljubna, prijazna, pozorna. Ker se v njenih sobah izmenjavajo ljudje iz celega sveta, je tudi zelo komunikativna in razgledana. Midva sva bila njena prva gosta iz Slovenije in prva, ki sva s seboj prinesla hišne copate. :-) Ko sva ji omenila, kakšen podvig načrtujeva že takoj prvi dan, se je ponudila, da naju odpelje na postajo Glen Park.

Marie naju pelje na postajo

Podrobno nama je razložila, s katerim vlakom se morava peljati in na kaj morava paziti. Miha je bil prejšnji dan pri predajanju navodil precej površen ker si ni mislil, da bova midva takoj startala na polno. :-) 

Vlak prihaja na postajo Glen Park

V San Franciscu deluje kar nekaj različnih sistemov javnega prevoza. Povsod pa velja enotna kartica za prevoz, ki se imenuje CLIPPER. BART je sistem vlakov, ki vozijo po mestu in izven mesta. Ena linija tudi na drugo stran  zaliva San Francisco, pod morjem do postaje Dublin/Pleasanton, kjer naj bi se srečali z Darnell. Sama je predlagala, da se pripeljeva z BART-om do zadnje postaje, kjer naju bo pričakala. Midva zmagovalca, oziroma osvajalca zahodne obale, sva izstopila eno postajo prehitro. :-)

Najine gostiteljice to sploh ni vrglo iz tira. Sedla je v avto in prišla po naju. Med zlatimi griči Kalifornije, kot nama je pokrajino, ki se zaradi celoletne suše blešči v soncu kot zlato, predstavila Darnell, smo prispeli do njenega prelepega doma v Livermoru.

Zlati griči Kalifornije

Svetovna znamenitost tega mesta je gasilski dom, kjer že 117 let gori ista žarnica. Tega takrat nisva vedela. Veva pa sedaj, kar je že eden izmed razlogov, da se še kdaj vrneva v Kalifornijo. :-) In še eden izmed dokazov, kako se midva pripraviva na potovanje. :-)  Ampak je pa fajn, ko pišem potopis, raziskujem po spletu in se na tak način naučim veliko o krajih, ki sem jih obiskala. Enostavno povežem videno s prebranim. :-)

Vrnimo se v hišo najine gostiteljice. :-) Po izmenjavi majhnih pozornosti naju je Darnell odpeljala na vrt za hišo, kjer nas je pričakal drobni kolibri. Tisti pravi kolibri, ki tako hitro prhuta s perutmi, da lahko lebdi v zraku in leti nazaj. Darnell se je čudila, da je tako dolgo poziral mojemu dragemu, saj je po naravi zelo plašen.

Kolibri

 

Na dvorišču

To pa je ustvarjalnica!

 

 

Mene je bolj kot kolibri zanimala pravljična hiška na dvorišču. Ko smo vstopili vanjo, je hrček Hammy ravno bral moj blog.  :-)

Hammy se trudi razumeti googlov prevod.

Dragi, ki je prepričan, da je v mojem brlogu skoraj preveč ustvarjalnih pripomočkov, se je Darnellini vzorno urejeni ustvarjalnici  čudil še veliko bolj kot jaz. Ko sem občudovala vse barvice, šablone, štampiljke, papirčke,… sem se počutila kot riba v vodi.

Sanje vsake ustvarjalke

Tukaj nastajajo čudovite voščilnice

No, pa saj je tudi dragi prišel na svoj račun, ko mu je  Darnell pokazala  športne BMW motorje, last njenega moža. Eden celo z izpuhi Akrapovič. Kako je svet majhen! :-)

Po kosilu v prijetnem lokalu naju je Darnell odpeljala na postajo, od koder sva se z BART-om vrnila nazaj v SF.

Treba se je bilo posloviti

Težave v velemestnem prometu so se začele na avtobusu. Številka je bila prava, okolica pa nekam drugačna od tiste, ki sva jo utrujena in zmedena od poleta gledala iz avta prejšnji dan. :-) Ko se nama je zdelo, da se vozimo že dovolj časa, sva izstopila. Tudi tokrat eno postajo prehitro. :-) Med sopihanjem navkreber sva se odločila, da se na hitro ustaviva pri Marie, se preoblečeva, napolniva plastenke z vodo (mimogrede, v SF je voda iz pipe pitna) in jo mahneva na Twin Peaks. Google maps je izračunal 20 minut hoje od najine lokacije do vrha. Marie nama je že zjutraj priporočala vzpon na Twin Peaks, saj je bilo vreme jasno in vidljivost zelo dobra.

Twin Peaks

Twin Peaks sta dva griča umeščena v geografski center San Francisca. Ob lepem vremenu ponujata krasen razgled na mesto. Midva sva se razgledu čudila že, ko sva se vzpenjala na hrib.

 Z vrha hriba je 360 stopinjski pogled na mesto fantastičen. Dragi je škljocal, da se je kar kadilo. :-)

Tudi fotografa je treba občasno postaviti na drugo stran objektiva. :-)

 

Panorama

Pozno popoldne sva se vrnila nazaj k Marie. Ko je Miha prišel iz službe, sta naju z Moniko poklicala na obisk. Oba sta se čudila, ko sva jima povedala, kje vse sva bila čez dan.

Za naslednji dan, v petek, si je Miha uredil dopust. Dogovorili smo se, da se zgodaj dopoldne dobimo pred njunim stanovanjem. Načrta, kaj bomo počeli, pa nama ni zaupal. :-)

Se nadaljuje….

                                                 
       
                                                          NA ZAČETEK                                                 NAPREJ

San Francisco - 1.del

Ste pripravljeni za potepanje po Kaliforniji? S seboj vzemite vetrovko, udobne čevlje, veliko vode in kakšno malenkost za pojesti. V nekaj naslednjih prispevkih bomo odleteli na drugi konec sveta, čez Veliko lužo. Potepali se bomo po ulicah San Francisca, obiskali Livermore, Big Basin Redwoods, Alcatraz,  Palo Alto, Stanford, Yosemite Park, Jezero Tahoe in se polni vtisov vrnili nazaj domov. 

Potrudila se bom kar najbolje predstaviti potovanje, ki je bilo nepozabno v vseh pogledih. Ne morem vnaprej napovedati, koliko nadaljevank bo, ker je materiala za obdelati in obelodaniti na kupe, spominov in prijetnih doživetij pa še veliko več. Danes, po skoraj dveh tednih v domači postelji, že normalno funkcioniram in "jet lag" je le še bežen spomin na 9 urno časovno razliko. 

Nikdar si nisem posebej želela potovati na drugi konec sveta. Odkar pa sta v San Franciscu Miha in Monika, je bila želja po tem, da vidim kje in kako živita, vsak dan večja. Letos spomladi, ko sta bila mlada dva doma, je kocka padla. Našla sem ugoden let in do dneva D je bilo dovolj časa, da uredim stanovanje, dovoljenje za vstop v ZDA, zavarovanje in še mali milijon obveznosti. V službi sem bila zelo pridna, saj me je skrbelo, da komu stopim na žulj in mi prekliče dovoljenje za dopust.  Mislim, da si še nikdar doslej nisem želela, da bi poletje čim prej minilo. :-)

Pošteno priznam, da od razburjenja in pričakovanja nečesa novega nekaj zadnjih noči pred odhodom nisem najbolje spala.  V torek popoldne, dan pred poletom, sva se z dragim odpeljala do Kopra. Tam naju je prevzela domača polovica mladine, Veronika in Andrej. Odpeljala sta naju do Benetk, kjer sva prenočila in se zgodaj zjutraj odpravila na letališče. Zaradi megle smo proti Zürichu vzleteli eno uro pozneje kar je moje živčke pošteno načelo. Dragega sem vprašala, kaj bova naredila, če zamudiva let, pa mi je odgovoril, da bova štopala. S takšnimi izjavami me vsakič spravi v dobro voljo. :-)
  

Letališče v Benetkah

 

Benetke iz zraka

Alpe

Švica

Ker letališča niso ravno moje naravno okolje, sem bila po nepotrebnem zaskrbljena, kako bova našla pravi »gate« za San Francisco. V Zürichu je namreč vse tako lepo označeno in tako pregledno, da bi bil res podvig izgubiti se. :-) Bala sem se tudi tega, kako bom lahko sedela dolgih 11 ur stisnjena med mojega dragega in kakšnega neznanca. Dragi si je namreč rezerviral sedež pri oknu, kar je za njegovo obsesijo po fotografiranju čisto normalno.

Nasvidenje Evropa.

Na koncu se je izkazalo, da je 11 ur minilo kot bi mignil. Malo smo kofetkali, pili, jedli, gledali filme, izpolnjevali obrazce in naenkrat se je oglasil pilot z novico, da smo se začeli spuščati proti letališču San Francisco.

...še osem ur...

...samo še slaba ura...

San Francisco

Na ameriških tleh

Vedela sem, da naju spodaj čaka Miha. V veselem pričakovanju po skorajšnjem snidenju je tudi uro in pol čakanja na ceremonijo za vstop v ZDA hitro minilo. Carinik je sicer hotel vedeti vse, še celo to, če sva sinu prinesla kakšna darila od doma. Slikali so naju, odvzeli prstne odtise in ne bi se čudila, če bi si želeli še kapljico krvi. :-) To je normalen postopek. Sploh nočem vedeti, kaj delajo s tistimi, ki jim manjka kakšen košček papirja, ali pa podpis. :-)

Miha naju je čakal na izhodu iz letališke stavbe. Lepo ga je bilo objeti po dolgem času. Vsi trije smo se zjokali od sreče. Fanta malo bolj na skrivaj, jaz pa kot dež, kar je že v moji navadi. :-)

Turista

Miha, tokrat v vlogi domačina in gostitelja, je poklical Lift (ena izmed variant taksija) in pol ure po snidenju smo že potrkali Moniki na vrata. Otroka živita v zelo lepem predelu San Francisca. Vse pomembno in za življenje v velemestu nujno potrebno imata blizu svojega stanovanja.

 
Ker se štirje nikakor ne bi mogli gužvati v njunem studiju, sva preko AIRBNB rezervirala sobo z zajtrkom samo eno križišče  vstran, da smo bili čim bližje drug drugemu.

Po hribu navzdol do Marie, najine AIRBNB gostiteljice

Dragi pred najinim začasnim domovanjem

Miha je že imel pripravljene kartice za naju za mestni promet in SIM kartico za moj telefon. Naložil mi je vse aplikacije, ki jih potrebuje prebivalec velemesta, da najde pot do želenega cilja v labirintu ulic in uličic. Zvečer naju je pustil sama pred najinim začasnim stanovanjem z besedami: »Jutri se sama znajdita, saj sta že velika. :-)«

Še sanjalo se mu ni, kako sva se znašla. :-)

Se nadaljuje...

                                                                                                                               NAPREJ

Twofer Card Challenge #10

Kljub poletnim temperaturam smo že zakorakali globoko v jesen. Dnevi se krajšajo, narava se odeva v pisane barve. Pospraviti je treba dozorele plodove, ki bodo pozimi, ko bo narava počivala, dobrodošla popestritev jedilnika z vitamini.

Včeraj sem pospravljala jabolka in buče in oboje shranila na voščilnicah. Ne bo za pojesti, bo pa za pogledati na Twofer Card izzivu, kjer je ta mesec tema jesen oziroma trgatev.

Na obeh izdelkih sem uporabila rezalno šablono in štampiljko jabolka iz seta Sladko sadje Najlepšega para. Na levi voščilnici je jabolko ostalo jabolko. Veselo se smehlja na veji, kjer listi že dobivajo jesenske barve. Na zahvalnici pa sem jabolko pobarvala kot bučo, ki sem jo položila na odpadlo listje in podložila s 3D blazinico.  Bolj enostavno je bilo, kot sem mislila. :-)  Barvala sem z zig markerji in distress blazinicami v akvarelni tehniki. Tudi ozadje je pobarvano z distress blazinicami, s ploščatim čopičem in veliko vode.

Voščilnici prijavljam na naslednja izziva:
- Twofer Card Challenge #10: Harvest
- Najlepši par: Galerija meseca oktobra - vse uporabljene rezalne šablone in štampiljke so od Najlepšega para

Nasmejano jabolko se bo predstavilo na izzivu
As You Like it: Clean and Simple or Fussy and Fancy (and why)
I prefer to create CAS cards. It is a challenge to present a lot with a limited number of elements.

Zahvalnica z bučo pa se bo predstavila na naslednjih izzivih:
- CAS Watercolour Card Challenge October: Orange, Green and Brown
- Fab & Funky Challenges: Challenge #41: Autumn Colours
- Scrapping4FunChallenges: Challenge 126: Autumn

Spodnja fotka pa je že predpriprava za moj potopis o Kaliforniji, kjer sem spoznala Darnell. Posnetek je nastal pred njeno pravljično ustvarjalnico. :-) Z Darnell se v ustvarjalnem svetu poznava že štiri leta. Njeni zapisi me vsakič nasmejijo in razveselijo. Tako lepo piše, da jo je veselje brati. Ustvarja pa tudi krasne izdelke. Zelo rada se pridružim njenemu izzivu Twofer Card. Darnell je tudi v resničnem svetu tako prijetna in topla oseba, kot na blogu.

Dear Darnell thank you to take time for my husband and myself and to pick us up on the wrong BART station. :-) We enjoyed your hospitality. ❤ Greetings to Hammy and your little hummingbird.

 Lep pozdrav do naslednjič. :-)

Rože in medvedek

Spet jaz. :-) Če ne objavim takoj, bo mapo, v kateri imam še neobjavljene izdelke, razneslo. :-) Pred dopustom sem hitela z ustvarjanjem prazničnih voščilnic za Mihov bazar, saj sem jih vzela s seboj. Posledica tega je bila, da sem izpraznila škatlo z rojstnodnevnimi voščilnicami. Takoj, ko sem prišla domov, sem zavihala rokave in izdelala voščilnice za vse oktoberske rožice, za blogovski naraščaj in še zahvalnico za gospo, pri kateri sva stanovala v San Franciscu.

Gremo lepo po vrsti. Najprej k Mojci, ki tako kot jaz, pridno nabira leta. :-) Mojca, vse najboljše! Upam, da ti je barva rožic všeč.

Na Severno Primorsko je z najlepšimi željami odpotoval venček rožic Najlepšega para.

Medvedek pa je dobrodošlica Urijinemu ragazzinu.

Lepim ga v oktobrsko galerijo Najlepšega para. Razen medvedka so vsi ustvarjalni pripomočki od Najlepšega para. Metuljčka so mu posodili Tinini sloni, ozadje je izdelano s plastično šablono Topli žarki, napis pa je iz seta Ob rojstvu.

Tale zahvalnica pa je na poti v San Francisco. Gospa, pri kateri sva stanovala, je bila zelo prijazna. Razvajala naju je z zajtrki, ki se jih ne bi sramoval noben hotel najvišje kategorije. 

  
Za konec pa še umetniška za eno fajn punco, ki trenutno uživa nekje ob morju.

Kar nekaj filmov o barvanju štampiljk sem si ogledala in vleklo me je, da preizkusim, kako bi to izpadlo. Ampak s silikonskimi štampiljkami mi ni uspelo dobiti pravega učinka. Gumjasta štampiljka pa je očitno narejena za to tehniko. Torej, štampiljko sem pobarvala z Brush pen markerji v dveh barvah in odtisnila na akvarelni papir, potem pa z mokrim čopičem povlekla po odtisu in motiv pobarvala.

Voščilnico prijavljam na CAS Watercolour Card Challenge: Orange, Green and Brown


Lep pozdrav do naslednjič. :-)

Za dober namen

Po dolgem času in dopustu polnem presežnikov, sem spet tukaj, v svojem ustvarjalnem svetu in z vami na blogu. Cel mesec je minil od mojega zadnjega prispevka. Blog je bilo potrebno pošteno prezračiti in obrisati prah, zato je trajalo tako dolgo, da se javim. :-)

O tem, kako je bilo v Kaliforniji, vam bom povedala v naslednjih dneh. Že pripravljam potopis. Veliko fotografij moram pregledati in strniti vtise, da ne bo predolgo. :-) Danes pa vam pokažem, kaj sem ustvarjala v zadnjem tednu.

Na Craftalnici po lanskoletnem premoru spet ustvarjamo za združenje Europa Donna. Oktober je mesec boja proti raku dojke. Roza oktober. Tudi moje pozitivke, izdelane za omenjeno združenje, so v roza barvi.

Štampiljko rož, ki sem jo prinesla iz Kalifornije (thank you Darnell), sem odtisnila na akvarelni papir in pobarvala z Zig markerji in čopičem. Moje barvanje še vedno ni kaj posebnega, ampak se mi zdi, da z vajo napredujem. Dodala sem roza osnovo, izrezano z valovitim pravokotnikom in napis iz seta Sanje, oboje od Najlepšega para. Za malo glamurja pa sem dodala perlice. :-)

Voščilnico prijavljam na Craftalnico: Izziv #221: Europa Donna: Pozitivka

Tukaj pa sta še dve pozitivki, ki bosta zgornji delali družbo, da ji ne bo dolgčas med potovanjem po pošti. :-)

S spodnjimi prazničnimi voščilnicami se pridružujem dobrodelni akciji, ki so jo organizirale Vančina sestra Nuša, Rayher Slovenija in slovenske ustvarjalke, izkupiček od prodaje pa bo namenjen Vančini prijateljici, ki se bori s težko boleznijo.

Voščilnice so izdelane izključno z ustvarjalnimi pripomočki Najlepšega para.

Srebrno voščilnico prijavljam na naslednje izzive:
- CAS Christmas Card Challenge October: Birds
- Christmas Card Throwdown: October Colour Challenge: Silver
- Najlepši par: Galerija meseca oktobra
- Addicted to Stamps and More: Challenge #313: Holiday 

Lep pozdrav do naslednjič. :-)

Twofer Card Challenge

Čeprav je naslov v angleščini in imajo tudi vse voščilnice, ki jih imam namen pokazati, angleške napise, bom prispevek pisala v slovenščini. :-) Danes se javljam še zadnjič pred najinim dopustom številka 2, ki ga že zelo dolgo čakam in se ga tudi zelo veselim. Ampak najprej k voščilnicam. :-)

Prejšnji mesec nisem sodelovala na izzivu od Darnell, saj nisem imela niti časa, niti ideje. Vsakič pač ne gre. :-) Tokrat je treba uporabiti list. Enako šablono ali štampiljko na dveh izdelkih za različna namena. Brez Najlepšega para pri meni ne gre. :-)

Pri izdelavi obeh voščilnic sem uporabila list božične zvezde iz seta Cvetoči božič Najlepšega para. Na levi, praznični voščilnici, sta lista na svojem mestu ob božični zvezdi, na desni voščilnici namenjeni za rojstni dan, pa sem liste pobarvala v mavrične barve in iz njih izdelala rožici. Napis je od Papertray Ink (Thank you, my friend! ♥️)

Voščilnici prijavljam na  izziva:
- Twofer Card Challenge #9: Leaves
- Najlepši par: Galerija meseca septembra (Valoviti pravokotniki s šivi, Valoviti kvadrati s šivi, Cvetoči božič)

Mavrično voščilnico prijavljam na izziv Addicted to Stamps and More: Challenge #309: Clean and Simple

Za Craft-alnico sem izdelala praznično voščilnico z nočnim nebom. Nebo sem izdelala po navodilih, ki nam jih je pripravila Vladka. 

Vsi ustvarjalni pripomočki, razen napisa, so od Najlepšega para.

Voščilnico prijavljam v Craft-alnico: Izziv #219: Nočno/ Zvezdno nebo

Pa še zadnja za danes:

Tale pa gre na izziv Jingle Belles: Piece on Earth

Malo sem napisala. Ni časa. Rajzefiber me daje. :-) In pojem si tole pesmico:

San Francisco (Be Sure to Wear Flowers in Your Hair)

Scott McKenzie

If you're going to San Francisco
Be sure to wear some flowers in your hair
If you're going to San Francisco
You're gonna meet some gentle people there

For those who come to San Francisco
Summertime will be a love-in there
In the streets of San Francisco
Gentle people with flowers in their hair

All across the nation
Such a strange vibration
People in motion
There's a whole generation
With a new explanation
People in motion
People in motion

Lep pozdrav do naslednjič. :-)

Prazniki v septembru

Pospešeno izdelujem praznične voščilnice za Mihov dobrodelni bazar. Pri lovljenju idej mi veliko pomagajo prav izzivi, ki jih je na to temo res veliko. Vseh še niti nisem našla. :-)

Venčki so hvaležen motiv za praznične voščilnice. Rada jih izdelujem. Z mojo super-fensi-doma-izdelano šablono za štemplanje v krogu je njihova izdelava mala malica. Danes sem izdelala dva. Enega klasičnega in drugega malo drugačnega. Razen napisov sem pri obeh uporabila ustvarjalne pripomočke Najlepšega para.

 

 Klasični venček prijavljam na CAS Christmas September Card Challenge: Wreath

Drugi venček pa prijavljam na izziv: Simon Wednesday Challenge Blog: Simon Says: Stamp It For STAMPtember


Na Craft-alnici pa dekleta želijo videti zvezdnato nebo. S pomočjo zvezdic iz seta Zvezdnato nebo Najlepšega para tudi pri tej voščilnici nisem imela drugih težav, kot barvanje in ročno izrezovanje snežaka, ki mi ga je poslala Moi. :-) Ozadje je pobarvano z distress blazinicami, za osnovo pa sem uporabila kartonček, ki sem ga posprejala z zlatim sprejem.

Voščilnico prijavljam na Craft-alnico: Izziv #219: Nočno/zvezdno nebo

Še malo izrezovanja s škarjami vam pokažem. Se spomnite te pravljične hišice Najlepšega para? Za  več prazničnega vzdušja sem na streho, dimnik in hribček na katerem stoji hiška nalepila beli filc. Tudi srčki, ki se valijo iz dimnika, so izrezani iz filca.

Voščilnico prijavljam na izzive:
Addicted to Stamps and More: Challenge #308: Holiday
Simon Monday Challenge Blog: Simon Says: Stamp It On
Najlepši par: Galerija meseca septembra (Kvadrati s šivi, Krogi s šivi, Tag z dodatki, plastična šablona Sneg, bordura)



Lep pozdrav do naslednjič. :-)