sreda, 22. avgust 2018

Pot je cilj

Čeprav sem rekla, da ne bom na veliko pisala o letošnjem dopustu, pa me je dragi pregovoril za še eno objavo. :-)

Po eni strani sreča zame, da so fotografije iz fotoaparata trenutno nedosegljive, saj bi si dragi izmislil še kakšno štorijo.

Treba bi ga bilo spodbujati, da se sam loti objavljanja svojih fotk in pisanja potopisov. Saj zna. :-) Ampak je enostavneje zanj, če kontrolira moje objave. :-)

O Črni Gori sem že lani in predlani veliko napisala. Dežela je čudovita, divja, razgibana. Domačini so prijazni in odprti. Hrana je fantastična, cene zmerne.  Oba z dragim sva ugotovila, da namesto, da bi šlo na boljše kar se organizacije in infrastrukture tiče, postaja vsako leto vse bolj kaotično. Vsak dela po svoje. Skoraj iz morja rastejo ogromne apartmajske hiše in razkošni hoteli. Znotraj blišč, pol metra od stene pa grmovje, smeti, potepuški psi in mačke. Luksuzni avtomobili, ki jih drugače vidiš samo v prospektih, so parkirani na sredi ulice, ali porinjeni v grmovje. Koši za smeti so polni že zjutraj. Vodo vozijo v cisternah, elektrike večkrat zmanjka. Lastniki stanovanj gledajo samo na svoj žep. Tisto, kar ni neposredno njihovo, jih ne zanima. Ceste so zabasane 24 ur na dan. Škoda. Občutek imam, da se bodo zadušili s turisti in neorganiziranostjo.  

Dobre Vode panorama
 
Hotelska plaža

Najina plaža

V mestu

Plaža Veliki pijesak

Avto je bil na varnem v garaži

Pogled iz najinega apartmaja
Tukaj sva stanovala

Sončni zahod z najine terase

Jutro pred odhodom

 
Kot sem že v prejšnji objavi napisala, sva v Črni Gori v kraju Dobre Vode pošteno lenarila. Zato je bila pa pot dol in nazaj domov toliko bolj zanimiva in seveda naporna. :-)
Ko sva se pred dvema letoma ustavila v Jajcu, je deževalo. Letos pa je bilo vreme fantastično.










Ker sva se v desetih dneh pošteno spočila, sva junaško sklenila, da greva domov v enem kosu. 1100 km. Hrabro ali brezglavo? :-)

Črna Gora ne premore avtocest. Izbiraš lahko planinsko ali obmorsko cesto. Katera je ožja in bolj zabasana, pa se je težko odločiti. :-)  Midva sva izbrala cesto ob morju, kot že lansko leto, s trajektom čez Bokakotorski zaliv. Lansko leto sva šla do polotoka Pelješac in potem še na Korčulo, letos pa čez Neum (BiH) in ob Neretvi do Ploč, kjer sva zgrešila uvoz na avtocesto in se nenamerno nagradila z vožnjo ob morju do Makarske. :-) Do uvoza na avtocesto na polovici poti sva vozila 10 ur, potem pa v petih urah brez napora prispela domov.  

Na trajektu

Boka Kotorska
Lepetane - Kamenari
 
Pred mejo s Hrvaško

Dubrovnik

Delta Neretve pred Pločami
Sveže!

 

Pogled na Brač
Kaj napisati za konec? To, kar vedno poudarjam.  Balkan je biser na zemljevidu sveta. Splača se zapeljati po krajih, ki so bili nekoč del naše skupne države. Gotovo naju bo še odneslo na jug, saj se kljub neredu in kaotičnosti počutiva dobrodošla. 


Lep pozdrav do naslednjič. :-)
 

torek, 21. avgust 2018

Ramsko jezero

Prvi del mojega letošnjega dopusta je končan. Mimo je odbrzel s svetlobno hitrostjo. Le kako lahko nekdo izračuna, da se delavci odpočijejo od službe v dveh tednih dopusta?! Morda mlajšim gre lažje. Sama se s to trditvijo vsako leto manj strinjam. :-)

Tudi letos naju je z dragim »neslo« na jug. Na vsak način sva želela dokazati, da se da vrniti domov s celim avtom in z lastnim pogonom. :-)

Šla sva še malo bolj »dol«, že sumljivo blizu Albanski meji. Mislite, da se starava, ker sva deset dni preživela na relaciji stanovanje – plaža – stanovanje s kupom knjig, ki sva jih dobesedno požirala? Samo enkrat vmes sva se odpeljala v Stari Bar v Špiljo na kosilo.

Z vsebino prebranih knjig vas ne bom utrujala. Itak, da so bile same kriminalke, ena boljša od druge. :-) Tega, da tokrat ne bo klasičnega potopisa je kriv moj najljubši mož. Zaradi prevelike želje, da posname življenjsko fotografijo, je pobrisal kartico. Miha pravi, da se bo dalo skoraj vse dobiti nazaj in da bo uredil. Ampak do takrat bo preteklo še nekaj vode. :-) Na srečo sva vsaj malo škljocala s telefoni, da vam lahko pokažem tisto, kar naju je navdušilo že prvi dan: Ramsko jezero v BiH.

Potovanje dolgo 1000 km je pametno razdeliti na dva dela.  Še posebej, ko greš izmozgan in utrujen na pot. Tako kot moj penzionist, ki je napačno razumel besedo pokoj. :-)

Dragi je že dolgo občudoval fotografije Ramskega jezera na spletu in poskusil tudi mene navdušiti. Ampak jaz moram najprej vse doživeti, prijeti, začutiti in šele takrat sem lahko navdušena. :-)

Ramsko jezero je akumulacijsko jezero, ki je nastalo leta 1968 s potopitvijo celotne doline.  Več lahko preberete na tej POVEZAVI. Midva sva do najinega prenočišča, ki sva ga rezervirala preko spleta, prispela pozno popoldne, ko sva že skoraj obupala nad smerokazi in navigacijo. Ampak tisti pogled, ko sva z balkona prijetne hiške videla celotno jezero kot na dlani, je odtehtal vse grde besede izrečene na račun nasilnih voznikov, slabih cest, nelogičnih cestnih označb in gužve na meji. Po slastni večerji pa je najino navdušenje mejilo že skoraj na evforijo. :-) V tistem trenutku sva bila na dobri poti, da odpoveva rezervacijo v Črni Gori in se udomačiva nad Ramskim jezerom. Na žalost pa je bila hiška že takoj naslednji dan zasedena. Ideja za dopust za naslednje leto pa je ostala. Gužvo na morju sem pripravljena v vsakem trenutku zamenjati za mir v planinah. :-)




















Se nadaljuje.... 

nedelja, 5. avgust 2018

Dopust

Končno! Letošnji dopust. Vsako leto ga težje čakam in vsako leto je pred dopustom v službi večja norišnica. Z dragim naju čakata dva tedna odklopa na jugu. Ne vem, če bom nocoj lahko zaspala. :-))

Da ne odidem kar tako, po francosko :-), vam danes pokažem voščilnico, ki sem jo izdelala za mojega dragega.  Prejšnjo sredo je praznoval rojstni dan. Tako, kot ga ima najraje: na motorju z menoj kot kopilotom. Prevozila sva našo malo deželico in se odlično imela. Veronika je poklicala takoj zjutraj in mu zaželela vse najboljše, Miha pa, ko se je na drugem koncu sveta naredil dan. Dragi pravi, da je srečen, jaz pa mu verjamem na besedo. :-))

 



Ker je bil moj najljubši kritik in največji oboževalec mojih voščilnic navdušen nad damo v črnem, sem zanj izdelala voščilnico v podobnem stilu. Le da je tokrat osrednji motiv motor. Osnova je ponovno list iz Dr.Romana (Lili, nikdar jih nisem brala, taščini so bili :-))), potapkan z belo tempero in napacan z distress blazinico. Okvir in napis sem izrezala iz osnove, ki se je po mojih škatlah valjala že lep čas. Nekoč sem z akrilnimi barvami in silikonskim čopičem poskušala ustvariti les. :-) Vsi ustvarjalni pripomočki, razen motorja, so od Najlepšega para. Motor je izrezan iz črnega kartona. Senco sem naredila tako, da sem negativ senčila z distress blazinico in izrez motorja zamaknila. Recimo, da bo skoraj poldne in je senca majhna. :-)))

Voščilnico prijavljam na naslednje izzive:
- The Male Room: Challenge #51: Our 5th Birthday - Happy Birthday The Male Room! I like your Challenges.  <3
- Cardz 4 Guyz: Challenge #200: Relax
- Najlepši par: Galerija meseca avgusta
- Craftalnica. Izziv #216: CAS
- Scrapping4fun Challenges 121: Anything Goes


Lep pozdrav do naslednjič. :-)


sreda, 1. avgust 2018

Čas kislih kumaric :-)

Zakaj takšen naslov? Ker se še vedno smejim razlagi fraze, ki jo je podal Igor E. Bergant ob koncu današnjih Odmevov: Ko ni pravih novic, vzameš stare, kot kisle kumarice iz kozarca. :-)

V kontekstu kislih kumaric je moja današnja objava, saj sta izdelka, ki ju bom pokazala, stara malo več kot teden dni. :-) Izdelala sem ju za dve izjemni ustvarjalki, ki praznujeta na isti dan.

Najprej CAS za Craftalnico. Res sem se razveselila tega izziva, saj prav CAS voščilnice najrajši izdelujem. Ne zaradi lenobe, pač pa mi je velik izziv s čim manj elementi pokazati kar največ. :-)




Pri Darnell sem videla voščilnico izdelano v tehniki "ponarejenega" vitraža. Vedno, ko vidim nekaj novega in zame zanimivega, moram to takoj preizkusiti.  Izdelki Najlepšega para so super primerni za moje poskuse. Za tehniko "ponarejenega" vitraža sem uporabila manjše srce iz seta Dragocena srca. Z enakimi barvami, kot se ponovijo v srcu, sem nasmušala ozadje. Za boljši efekt stekla sem srce izrezala 4x iz belega akvarelnega papirja. Delala sem po navodilih iz linka, ki ga je priložila Darnell. Ni težko, potrebuje pa svoj čas, da se lepilo lepo posuši.

Voščilnico prijavljam na naslednja izziva:
- Craftalnica: izziv #216:  CAS
- Najlepši par: Galerija meseca avgusta  (Pravokotniki s šivi, Dragocena srca, Sanje)

K še eni izjemni ustvarjalki pa je odpotovala voščilnica v shabby chick tehniki. Roza in rjava kombinacija, malo popacano, malo zguljeno z rožicami in metulji Najlepšega para. :-)


Voščilnico prijavljam na izziv Scrapping4funChallenges: Challenge 120: Anything goes with flowers and butterflies


Lep pozdrav do naslednjič. :-)




ponedeljek, 23. julij 2018

Brez veliko besed

Samo še o dopustu sanjam.  Dva tedna divjanja v službi, pa bo. :-) Navdiha za pisanje dolgih prispevkov nimam. Danes sem se sproščala v mojem brlogecu. Res sem hvaležna za ta moj otoček miru. Nastalo je nekaj na željo in nekaj za dušo. Tisto o željah še pride na vrsto, ustvarjanje za dušo pa vam pokažem tokrat.

Na CAS Mix Up izzivu je ta mesec tema barvanje izrezov. Spet sem plonkala od Tine. :-) Ko pa ima tako vrhunske ideje, da se jim ne morem upreti. :-)




Tulipane sem izrezala iz belega akvarelnega papirja in jih barvala v akvarelni tehniki z zig markerji. Barvala sem do robov in utorov. Tulipane sem postavila na ozadje, izdelano s pomočjo mreže, ki mi je služila kot stencil šablona. Še odtisnjen napis iz seta Sanje in nekaj luskic in voščilnica se postavlja na ogled na naslednja izziva:

- CAS Mix Up Card Challenge July: Colour Your Die Cut
- Najlepši par: Galerija meseca julija (Kvadrati s šivi, Tulipani, Sanje)

Za Craft-alnico pa sem se poskusila v vintage tehniki. Tole mi ne gre preveč dobro od rok, ker vedno dodam premalo elementov na svoje izdelke. Ampak mislim, da je vintage tudi lahko CAS. :-)



 Medtem, ko sem razmišljala, kaj ustvariti, sem brskala po svojih škatlah z ostanki, neuporabljenimi ozadji, že davno izdelanimi elementi in različnimi "pildeki". Našla sem embosiran okvir, ki se mi je zdel idealen za ogledalo, z belo tempero in distress blazinico potapkan list iz (najbrž ste že uganile) Dr. Romana in iz kraft kartona izrezano osnovo. Nekaj je še manjkalo. Aha! Elegantna dama v črnem. :-) Njen odsev v ogledalu sem potapkala s pomočjo negativa izreza in distress blazinice. Ko sem že vse zalepila, sem ugotovila, da manjka še napis. Zaradi preveč plasti je bilo nemogoče odtisniti napis s pomočjo pripomočka. Pa še maskirati je bilo potrebno štampiljko Najlepšega para. Zaradi tega je odtis oguljen. Z roke nisem znala nikdar lepo odtisniti štampiljke, potem ko pa sem se razvadila z mojim pripomočkom, pa mi gre še slabše.:-)

Voščilnico prijavljam v Craftalnico: Izziv #215: Vintage

.... v odštevanju dni do dopusta.... 


Lep pozdrav do naslednjič. :-)





 

torek, 17. julij 2018

Twofer Card Challenge #7

Mesec se obrne, kot bi mignil. :-) Tokrat sem z vami, da vam pokažem, kaj sem ustvarila za Darnellin Twofer  izziv. Tema meseca je pijača. V - recimo - vročem juliju kava, vroča čokolada ali kakav ni najboljša izbira, ampak lončki iz seta Medvedja prijatelja Najlepšega para so mi tako všeč, da jih ne morem nehati uporabljati čez celo leto. :-)



Tokrat je lonček na obeh voščilnicah samo lonček. :-) Na levi sem oba lončka odtisnila, pobarvala srčke, voščilnico uokvirila in dodala napis. Na desni, praznični, voščilnici pa sem lonček z vročo čokolado dala v roke medvedku, ki zazrt v zimsko nebo vsem vošči Srečen Božič. 

Voščilnici prijavljam na naslednja izziva:

Pa poglejmo vsako voščilnico posebej. :-) 

Najprej lončki prijateljstva.  


Štampiljki lončkov sem namontirala na ploščico in odtiskovala "iz roke" z distress oxydi v mavričnih barvah. Srčke sem pobarvala z zig markerji. Dodala sem okvir, ki sem ga izrezala 2x in zlepila skupaj za več dimenzije. Napis je odtisnjen na pavs papir in zlepljen pod okvir. S tem sem zakrila packe od lepila. S tole voščilnico bom nekomu polepšala dan, kar tako. :-)

.... pa še prijazen medo.
 



Medvedka in lonček Najlepšega para sem odtisnila na akvarelni papir, pobarvala z zig markerji in izrezala s šablonami. Postavila sem ga k oknu, kjer zre v zimsko nebo, izdelano v smušing tehniki z distress blazinicami in brush pen markerji v vseh mogočih barvah, kot nam je pokazala Vladka. Na koncu sem zimsko nebo še zasnežila z belo tempero. Srce (Zvezdnato nebo Najlepšega para) in napis sta izrezana iz ostanka srebrne folije. 

Voščilnico prijavljam na naslednja izziva:



Lep pozdrav do naslednjič. :-)



 


  

petek, 13. julij 2018

Božič v juliju


Tokrat bom pa čisto zares kratka. Nivo energije imam na eni črtici, pa še ta utripa. V službi je, kot vsako poletje, norišnica. Samo še tri tedne do dopusta bo treba zdržati. :-)

Pripravila sem dve praznični voščilnici. Malo barvanja, malo vročega embosiranja. Tokrat ne bo nobene nove tehnike.

Čudovito božično zvezdo iz seta Cvetoči božič od Najlepšega para sem vroče embosirala z zlatim praškom in pobarvala z distressi. Še ena za Mihov novoletni dobrodelni bazar.

Prijavljam jo na naslednje izzive:
- CAS Christmas July Challenge: Poinsettia
- Najlepši par: Galerija meseca julija
- AAA Cards: CAS Game #119: Christmas in July

Po skici redkokdaj ustvarjam, tokrat pa me je preprosta postavitev na CCT navdušila. Še dodatno sem motivirana z dvema zaporednima priznanjema na tem izzivu: :-)


Štampiljko medenjakov sem odtisnila z lepilno blazinico na kraft osnovo in vroče embosirala z belim prahom. Trak je ostanek potiskanega božičnega papirja, srček in valovit pravokotnik pa sta od Najlepšega para. Edina umetnost pri tej voščilnici je (skoraj) natančno odtiskovanje, ki ga zmore moj doma narejeni pomočnik. :-) Še ena za v Mihovo škatlo. Kdaj bom začela polniti svojo, pa nimam pojma. :-)

Voščilnico prijavljam na Izziv Christmas Card Throwdown: July Sketch Challenge.



Lep pozdrav do naslednjič. :-)