San Francisco - sedmi del

Pred najinim odhodom v San Francisco naju je Miha veliko spraševal o tem, kakšne načrte imava in kaj vse si želiva ogledati. Vse, kar sva spravila skupaj, je bil ogled mostu Golden Gate, ki je bila tudi edina resna stvar, za katero sva bila prepričana, da je v San Franciscu. Razen Miha in Monike. :-) Pred odhodom sem si vseeno na spletu pogledala 10 stvari, ki jih moraš videti v tem mestu. Nekaj sva jih do "danes" že odkljukala na seznamu, nekaj pa jih še čaka, da jih obiščeva in raziščeva.

Most Golden Gate je eden najbolj prepoznavnih simbolov San Francisca. Povezuje ožino med Tihim Oceanom in zalivom San Francisco Bay.

Marie nama je zjutraj sicer odsvetovala ogled mostu ta dan, ker bi naj bil v megli, ampak midva se nisva dala prepričati. Na Portoli sva vstopila na muni, ki je peljal direktno do mostu. Miha nama je povedal, da lahko greva peš čez, ampak da se  bova pošteno nahodila, saj je most dolg 3 km. Dragi se je že veselil, ker je to pomenilo 3 km fotografiranja v eno smer. :-))

Ko sva izstopila iz munija, sva ugotovila, da je imela Marie prav. Most je bil res zavit v meglo. Pihal pa je močan veter in upala sva, da bo meglo kmalu razpihalo. Priča sva bila čudoviti igri narave. Vsako minuto je imel most drugačno podobo.

Ob vstopu v mesto je treba plačati mostnino

 

Most ima tri vozne pasove v vsako smer. Na desni iz mestne strani je moč most prečiti peš ali s kolesom. Ta pas je z ograjo ločen od  pasov za avtomobile. Ob lepem vremenu in ob vikendih je na mostu velika gneča. Midva sva izbrala dan brez prevelike gneče.

 

 

Na mostu je bilo zelo glasno. Veter je pihal kot za stavo in ga odkrival in zakrival z meglo. Pešci in kolesarji se nismo zaletavali drug v drugega. Za vse je bilo dovolj prostora. Tudi za mojega dragega, ki se je veliko ustavljal in fotografiral. :-)

Spomenik osamljenemu mornarju na razgledni ploščadi v Sausalitu

 

 

 
Ko sva prišla na drugo stran, sva se odločila, da greva še do trdnjave Battery Spencer od koder bi moral biti najlepši pogled na most. Bil pa je zelo lep pogled na meglo. :-)

Battery Spencer

 

Ob vrnitvi nazaj v mesto sva odkrila še veliko zanimivih motivov za fotografiranje.

Imela sva nekaj idej, kam bi jo mahnila, ampak se najine noge niso strinjale s tem. Najbolj enostavno je bilo sesti na muni in se vrniti k Marie in zvečer še k mladima.


Še ena od turističnih zanimivosti na najinem seznamu je bil Fisherman's Warf na Pieru 39, ki sva ga obiskala naslednji dan. Miha nama je povedal, da kaj drugega kot glasnih morskih levov in trume turistov tam ne bova videla. Ni bilo čisto tako. :-) Po že znani poti sva lovila avtobuse, vlake in tramvaje do Embarcadera, kjer sva obiskala market v Ferry Buildingu, potem pa šla na Pier 39.

Ko sva prispela na cilj, je zgledalo, kot da so vsi turisti zbrani na enem mestu. Bilo je glasno in pisano. Kot Amerika iz filmov. Kiča na kile. :-)

 
Najbolj so naju zanimali morski levi, ki so se sončili na plavajočih ploščadih in jim je bilo malo mar za množico občudovalcev. Opazila sem napise, ki sem jih pozneje videla še večkrat. Divjih živali ni dovoljeno hraniti. Tako se živali ne zanašajo na pomoč človeka in si same iščejo hrano, kar je edino pravilno.

Med nakupovanjem spominkov sva opazila napis Aquarium of the Bay.  Dejstvo, da sva bila že v enem akvariju dva dni nazaj naju ni odvrnilo od tega, da ne bi vstopila. Niti sekundo nama ni bilo žal. Ta akvarij je bil še lepši in večji od tistega v Academy of Scienses. In tudi tukaj sva šla dva kroga. :-) Pa bi šla še tretjega, če naju prostovoljci, ki so povsod pripravljeni povedati kaj več o ribah, ne bi že malo čudno gledali. :-)

Fotografija iz akvarija je samo ena, ker si je moj dragi ostale po nesreči zbrisal iz fotoaparata. :-( Upam, da mu ne bo prišlo v navado.


Za zvečer smo bili z Mihom zmenjeni, da gremo v Mehiško restavracijo. Ko je končal s službo, je napisal sporočilo, da se dobimo na križišču Mission in 24th. Ups. Tam pa še nisva bila. Najprej sva morala pogruntati celo ime ulice, potem pa še smer, v katero se bova peljala. Na dogovorjeno mesto nama je uspelo prispeti pet minut preden sva zagledala Miha na stopnicah postaje podzemne železnice.

Pravi mehiški burrito je bil za prste polizati.


Se nadaljuje....



NAZAJ                                                   NA ZAČETEK                                              NAPREJ