torek, 21. avgust 2018

Ramsko jezero

Prvi del mojega letošnjega dopusta je končan. Mimo je odbrzel s svetlobno hitrostjo. Le kako lahko nekdo izračuna, da se delavci odpočijejo od službe v dveh tednih dopusta?! Morda mlajšim gre lažje. Sama se s to trditvijo vsako leto manj strinjam. :-)

Tudi letos naju je z dragim »neslo« na jug. Na vsak način sva želela dokazati, da se da vrniti domov s celim avtom in z lastnim pogonom. :-)

Šla sva še malo bolj »dol«, že sumljivo blizu Albanski meji. Mislite, da se starava, ker sva deset dni preživela na relaciji stanovanje – plaža – stanovanje s kupom knjig, ki sva jih dobesedno požirala? Samo enkrat vmes sva se odpeljala v Stari Bar v Špiljo na kosilo.

Z vsebino prebranih knjig vas ne bom utrujala. Itak, da so bile same kriminalke, ena boljša od druge. :-) Tega, da tokrat ne bo klasičnega potopisa je kriv moj najljubši mož. Zaradi prevelike želje, da posname življenjsko fotografijo, je pobrisal kartico. Miha pravi, da se bo dalo skoraj vse dobiti nazaj in da bo uredil. Ampak do takrat bo preteklo še nekaj vode. :-) Na srečo sva vsaj malo škljocala s telefoni, da vam lahko pokažem tisto, kar naju je navdušilo že prvi dan: Ramsko jezero v BiH.

Potovanje dolgo 1000 km je pametno razdeliti na dva dela.  Še posebej, ko greš izmozgan in utrujen na pot. Tako kot moj penzionist, ki je napačno razumel besedo pokoj. :-)

Dragi je že dolgo občudoval fotografije Ramskega jezera na spletu in poskusil tudi mene navdušiti. Ampak jaz moram najprej vse doživeti, prijeti, začutiti in šele takrat sem lahko navdušena. :-)

Ramsko jezero je akumulacijsko jezero, ki je nastalo leta 1968 s potopitvijo celotne doline.  Več lahko preberete na tej POVEZAVI. Midva sva do najinega prenočišča, ki sva ga rezervirala preko spleta, prispela pozno popoldne, ko sva že skoraj obupala nad smerokazi in navigacijo. Ampak tisti pogled, ko sva z balkona prijetne hiške videla celotno jezero kot na dlani, je odtehtal vse grde besede izrečene na račun nasilnih voznikov, slabih cest, nelogičnih cestnih označb in gužve na meji. Po slastni večerji pa je najino navdušenje mejilo že skoraj na evforijo. :-) V tistem trenutku sva bila na dobri poti, da odpoveva rezervacijo v Črni Gori in se udomačiva nad Ramskim jezerom. Na žalost pa je bila hiška že takoj naslednji dan zasedena. Ideja za dopust za naslednje leto pa je ostala. Gužvo na morju sem pripravljena v vsakem trenutku zamenjati za mir v planinah. :-)




















Se nadaljuje.... 

7 komentarjev:

draica pravi ...

Zelooo lepo!
Takega potovanja si povprečen penzič (brez idej, npr.: kot jaz) ne more spomnit! Vidva pa vedno nekaj novega!!! Bravo! Res sta frajerja!

*Urška* pravi ...

Super sta izkoristila dopust in spet doživela nekaj novega.Se pa tudi sama strinjam,da sta dva tedna okrog, kot bi mignil.Človk bi rabil dopust po dopustu.

Cvetoči travnik pravi ...

Draga Sonja, ker so tvoji potopisi eno super branje, sem tudi tokrat pohitela, da slučajno ne pozabim:))). Navdušena sem v prvi vrsti nad vama, saj tako lepo in z ljubeznijo vse načrtujeta in izpeljeta in potem odlično preneseš tudi nam bralcem. Fino, da sta si omislila malo bolj "penzionističen dopust", saj tudi takega človek rabi po vseh obveznostih preko leta - pa tudi tisti, ki smo že v penzionu to rabimo vsako leto bolj:))).
In ker sem bila že na tvojem blogu (saj sem ti že povedala, da sem drugače postala lenoba), sem si ogledala tudi vse tvoje stvaritve za nazaj. Od super motorja za tvojega dragega, do lepih voščilnic za naše ustvarjalke. Navdušena nad damo pred ogledalom itd., se moram pa poglobiti še v "ponarejene vitraže" - zanimivo.
En lep pozdravček in velik objem, imej se čudovito v pričakovanju še toliko lepega, ki te letos čaka, Andreja

Vladuška pravi ...

Kot prvo sem kar obnemela ob informaciji, da sta 10 dni preživela med plažo in hiško ter branjem. Sploh me je to presenetilo za tvojega moža, ki je le s težavo na miru. Potem so res morale bit dobre in napete knjige :) Kot drugo, 14 dni dopusta je definitivno premalo in po statistiki za popolno regeneracijo potrebuješ 3 tedne (v kosu) in lahko ti zagotovim, da je 100% tako. :) Kot tretje, sama grem rada v planine, ampak nič ne odtehta morja. Ampak to je povsem induvidualna zadeva. Ker pa ne maram gužve, je septembrski oddih na morju idealen kompromis ;) Sicer je res, da moraš čakat do tja, ampak si ta čas krajšam z vikend izleti. Je pa to jezero res lepo in že kar slutim, da vaju bo drugo leto pot znova ponesla tja. Pa držim pesti, da se fotografije rešijo.

Hali pravi ...

u tudi jaz sme se začudila vajinemu "lenarjenj", no jaz že enkaj let prakticiram to morsko lenarjenje in naš Pašman, kjer ni gužve in točno vemo kaj nas čaka in ja, malce dolgočasno se bere, ampak potrebujemo ravno to po vseh napornih dneh in stresu. Komaj čakam nadaljevanje :-)

Ne-Ja pravi ...

OK Sonja tokrat pa si res prekosial smao sebe, da nisi šla nič na okoli in raziskovala sveta, temveč si se razvajala ob dobrem čtivu :9. Tudi fotke iz telefona niso švoh - je videti, da sta uživala :)

Valerija pravi ...

Upam, da vama uspe izbrisane fotografije pridobiti nazaj, so pa tudi te fantastične. Nič zato, če sta malo lenarila. Tudi to se kdaj prileže. Sem pa vedno znova navdušena nad tvojimi opisi vajinih potovanj...preberem o krajih, o katerih še slišala nisem...