MŠPU, Twofer, CAS... :-)

Po sobotnem srečanju z ustvarjalkami, veselem zapravljanju v Rayherju in poštenem čveku imam spet ogromno energije za ustvarjanje. :-) V današnji objavi vam bom pokazala čisto sveže izdelke. Kdaj pridejo na vrsto tisti, ki se skrivajo v mapi neobjavljeno, pa nimam pojma. :-)

Vsak mesec nestrpno čakam, kakšna bo naloga na izzivu Twofer Card Challenge. Tokrat je treba uporabiti venček. Enkrat za praznično voščilnico in enkrat za kakšno drugo priložnost. Venčke običajno naštemplam s smrekovimi vejicami ali pa rožami. Tokrat sem vzela v roke rezalno šablono, za katero se ne spomnim od kdaj in od kod jo imam. Vem, da sem jo že večkrat prelagala, pa mi ni potegnilo, kako jo uporabiti. Na obeh voščilnicah sem jo prikazala tradicionalno, kot venček.

Voščilnici prijavljam na izziv Twofer Card Challenge #11: Wreath

Poglejmo najprej prvo, praznično.

Bela na belo deluje svečano. Za malo blišča sem uporabila selotejp, kar nam je predstavila Tina v šesti nalogi MŠPU. Selotejp sem zalepila tako na beli akvarelni papir kot na rdečega, ki sem ga predhodno pobarvala z distressi in pošpricala z vodo.  Iz belega papirja sem izrezala venček, iz rdečega pa božično zvezdo. Tudi za liste sem papir predhodno pobarvala, nisem pa ga prelepila. Voščilo je izrezano iz zlatega papirnatega krožnika iz Tedija. Super in poceni rešitev. :-)

Voščilnico odlagam na poličko šeste sezone MŠPU: Šesta naloga: Uporabi selotejp

Za naslednjo voščilnico pa sem inspiracijo našla pri Vladki, ki je mojstrica venčkov in jesenskih barv.

Ker sprejev še nimam :-), sem akvarelni papir pobarvala v smušing tehniki z različnimi barvami distressov in na koncu vse skupaj poškropila z vodo, v kateri sem raztopila perfect pearls, da se lepo blešči. Ostali motivi so izrezani iz belega papirja in pobarvani z distressi. Napis sanje je izrezan iz zlatega papirnatega krožnika.

Vsi ustvarjalni pripomočki, razen venčka, so od Najlepšega para, zato voščilnico lepim v Galerijo meseca novembra. (Kvadrat s šivi, Valoviti kvadrat s šivi, Trta, Igrivi palčki, Sanje, darilca ob nakupu)

Nadaljujem s prazničnimi voščilnicami, za katere je res že skrajni čas, če hočem, da gredo pravočasno na pošto.

Na tej voščilnici sem uporabila štampiljko Božička, ki mi jo je podarila Metuljčica. Motiv je zelo majhen in precej nenavaden za barvanje, zato sem si malo pomagala s črnim flomastrom, da sem obrobila kapo. Barvala sem z Zig markerji. Motiv sem izrezala s krogom in ga podložila z moss gumo za malo več  dimenzije. Žarki okoli motiva so nasmušani z distressi s pomočjo plastične šablone Topli žarki od Najlepšega para. Tudi napis je od Najlepšega para.

Voščilnico prijavljam na izziv CAS Christmas November Challenge: Santa

Za konec sem prihranila božično zvezdo. :-)

Čudovit motiv božične zvezde od Najlepšega para iz seta Cvetoči božič sem odtisnila z lepilno blazinico in toplotno embosirala z zlatim prahom. Pobarvala sem jo v akvarelni tehniki z distressi in vodo v kateri sem raztopila perfect pearls, da se še bolj blešči. :-)

Božično zvezdo prijavljam na izziv CAS Watercolour Card Challenge November: Christmas Florals and/or Greenery



Lep pozdrav do naslednjič. :-)

Rojstni dan

Kmalu nadaljujemo s potovanjem. Še prej pa vam pokažem voščilnice, ki so potovale na vse konce naše deželice z namenom, da slavljencem ponesejo lepe želje za rojstni dan.

Najprej k Martini, ki je praznovala le dan za menoj. :-) Vse najboljše ji je zaželel navihan škrat.

Voščilnica je izdelana s pomočjo ustvarjalnih pripomočkov Najlepšega para, s plastično šablono Topli žarki, s štampiljkami ter šablonami Igrivi palčki ter s štampiljkami Sanje. Povezala sem zunanjost in notranjost voščilnice. Okrasila sem tudi kuverto.

Odlagam jo na poličko šeste sezone MŠPU: Druga naloga - Povezana zunanjost in notranjost

Marku je za sedmi rojstni dan darila pripeljal palček, ki ga je spremljal polž. :-)

Voščilnico prijavljam v novembrsko galerijo Najlepšega para. (Na travniku, Igrivi palčki, Tvoj dan, Male številke)

Mija je upihnila tretjo svečko, zato tri gobice in števila 3 med srčki :-)

Moj rojstni dan je bil letos čisto poseben. Samo Veroniko in Andreja smo pogrešali, ker je Veronika med prazniki delala. Neplaniran obisk Miha in Monike je bil čudovito darilo, za katerega se moram zahvaliti birokraciji. Vsaj enkrat se je izkazala za koristno. :-) Čudovito topel in sončen jesenski dan so mi polepšale tudi vaše voščilnice. Odpiranje kuvert je bil čisto poseben obred.
Iz ❤ hvala vsem!

Veronika in Andrej sta mi v veliki škatli poslala tole umetnino, ki sta jo sama izdelala:

Eva in Mark pa sta zame izdelala spodnjo voščilnico:

Lep pozdrav do naslednjič. :-)

Sožalnica

Vem, dolgo me ni bilo. Imam pa opravičilo za svojo odsotnost. :-) Oba otroka sta bila doma. Z dragim sva se popolnoma posvetila mladim. Več povem ob priliki, saj moram za rep ujeti izziv na Craftalnici. :-)

Sožalnice izdelujem samo kadar je treba, nikdar na zalogo. Vedno so preproste z veliko črnine v kombinaciji z belo. Tudi ta, ki jo bom danes pokazala, je takšna.

Iz potiskanega papirja sem izrezala štiri kvadrate, jih zalepila na črno osnovo, v sredino pa dodala črni krog z embosiranim napisom iz seta štampiljk Prazniki in želje iz Arta.  Kvadrati s šivi in krog s šivi so od Najlepšega para. Dodala sem še črne polperlice.

Sožalnico prijavljam na naslednja izziva:
- Craftalnica: Izziv#223: Sožalnica
- Najlepši par: Galerija meseca novembra


Lep pozdrav do naslednjič. :-)

San Francisco - osmi del

Miha nama je na večerji v mehiški restavraciji predlagal, da greva naslednji dan z njim v Palo Alto. Takoj sva bila za akcijo. Zmenili smo se, da se dobimo ob pol osmih zjutraj na postaji številke 52.

Marie nisva vrgla iz tira z željo po zgodnjem zajtrku. Miza je bila pogrnjena in jajca spečena, midva pa ob dogovorjenem času na postaji. Najprej smo se peljali z munijem do postaje Glen Park, potem z BART-om do letališča in še malo naprej, tam pa smo prestopili na Caltrain.

Caltrain

Na postaji

 

Notranjost

Na postaji v Palo Altu nas je pobral shuttle. Miha je voznici namesto pozdrava dejal: "Držal sem obljubo. Spoznaj moja starša."

Voznica je med vožnjo toliko klepetala in naju spraševala, da nama ni uspelo gledati okolice. Vsakemu, ki je vstopil na shuttle, je povedala, kdo sva. :-) Peljali smo se ven iz mesta, ker Miha in njegova skupina delajo na projektu za zunanjega naročnika. Koliko je smel, nama je pokazal, naju predstavil svoji skupini, potem pa poslal z Liftom v Stanford, še prej pa povedal, kdaj in kje se popoldne dobimo. Pa "Znajdita se!" tudi ni pozabil dodati. :-)

Sem hodi Miha na "začasno delo" :-)

Lift je sistem prevozov, ki ga pokličeš na določeno mesto. Poznaš ime voznika, on pa tvoje. Cena prevoza je znana že na začetku. Najin Ahmed je imel kar precej težav s tem, kje bi naju odložil, je pa poznal celotno zgodovino Jugoslavije. :-) Ahmedu, dragemu in Googlu je na srečo s skupnimi močmi uspelo najti Leland Stanford Junior University, ki sodi med najbolj prestižne in najbogatejše univerze na svetu.

Univerza v Stanfordu

 

 

 

 

Sprehodila sva se med poslopji, pogledala v cerkev s čudovitimi orglami in iz vseh možnih kotov poslikala Rodinove kipe, za spomin pa vzela brezplačni časopis The Stanford Daily. :-) Bogastvo je čutiti na vsakem koraku.

Rodinove skulpture

Notranjost cerkve

Orgle

Veliko nekdanjih študentov finančno pomaga univerzi, univerza pa pomaga skupnosti med drugim tudi z brezplačnim javnim prevozom. In to ne z razklupanimi kombiji, pač pa z najnovejšimi popolnoma električnimi avtobusi. Z enim izmed njih sva se peljala v Palo Alto. Šofer, v belih rokavicah, je bil tako ponosen na "svoj" avtobus, da nama je vso pot razlagal, kako lepo ga je peljati, kje ga polni in koliko voženj zmore z enim polnjenjem.

Vsi avtobusi imajo nosilec za kolesa in nalagalno rampo za invalidske vozičke

Bila sva edina potnika na čisto novem avtobusu.

   

Mesto Palo Alto je ustanovil Leland Stanford Sr., ki je del svojega zemljišča podaril mestu in univerzi z namenom, da se "znanje" iz vzhodne obale preseli še na zahodno obalo.

 
Danes je Palo Alto znan kot rojstno mesto Silicijeve doline, v njem pa ima sedež veliko visoko tehnoloških podjetij, kot so Hewlett-Packard (HP), Tesla, Ford Research and Innovation Center, IDEO in še veliko drugih.

Utrinki iz mesta Palo Alto

Stanford Theatre v Palo Altu

Je kdo mislil, da ni bilo motorjev? :-)

 

Utrinki iz ulic zunaj centra mesta

Sonja v mestu Palo Alto v Silicijevi dolini. :-)

  
Kot prava turista sva se sprehodila po mestu do spominske table pri garaži, v kateri sta študenta Univerze Stanford William Hewlett in David Packard ustanovila prvo tehnološko podjetje na zahodni obali.

Rojstno mesto Silicijeve doline

 

  
Nazaj v centru mesta sva ponovila vajo s kosilom v japonski restavraciji. Tokrat nama je uspelo in jedla sva odlično juho. :-)

 
Do Mihovega prihoda na postajo nama je ostalo še dovolj časa, da sva spila pivo v pubu Pri vrtnici in kroni in izmenjala par besed z ostalimi gosti.

 
Po vrnitvi v San Francisco naju je Miha peljal v muzej eksperimentov Exsploratorium na Embarcaderu.

Po stranskih poteh na Embarcadero

Vhod v muzej eksperimentov

Muzej je eno popoldne v tednu rezerviran samo za odrasle, v njem pa obiskovalci lahko raziskujejo svet s pomočjo znanosti. Vsak eksponat lahko preizkusijo. Slišati je bilo obetavno in z velikim pričakovanjem smo se postavili v vrsto za vstopnice. Miha je dobil karte v službi, zato je moral pokazati osebni dokument. Mladeniču za pultom so se oči razširile, ko je prebral ime države: "Slovenia? Tina Maze." Rokoval se je z nami in vprašal, kako točno se napiše Ljubljana in katero je drugo največje mesto v Sloveniji, potem pa nam zaželel veliko zabave v muzeju.

 
Mislim, da je odveč poudarjati, kako smo se zabavali, ko smo delali poskuse in s kakšno težavo sem moja tehnološka navdušenca pripravila k odhodu.

Se nadaljuje...


NAZAJ                                                      NA ZAČETEK                                            NAPREJ