sreda, 22. avgust 2018

Pot je cilj

Čeprav sem rekla, da ne bom na veliko pisala o letošnjem dopustu, pa me je dragi pregovoril za še eno objavo. :-)

Po eni strani sreča zame, da so fotografije iz fotoaparata trenutno nedosegljive, saj bi si dragi izmislil še kakšno štorijo.

Treba bi ga bilo spodbujati, da se sam loti objavljanja svojih fotk in pisanja potopisov. Saj zna. :-) Ampak je enostavneje zanj, če kontrolira moje objave. :-)

O Črni Gori sem že lani in predlani veliko napisala. Dežela je čudovita, divja, razgibana. Domačini so prijazni in odprti. Hrana je fantastična, cene zmerne.  Oba z dragim sva ugotovila, da namesto, da bi šlo na boljše kar se organizacije in infrastrukture tiče, postaja vsako leto vse bolj kaotično. Vsak dela po svoje. Skoraj iz morja rastejo ogromne apartmajske hiše in razkošni hoteli. Znotraj blišč, pol metra od stene pa grmovje, smeti, potepuški psi in mačke. Luksuzni avtomobili, ki jih drugače vidiš samo v prospektih, so parkirani na sredi ulice, ali porinjeni v grmovje. Koši za smeti so polni že zjutraj. Vodo vozijo v cisternah, elektrike večkrat zmanjka. Lastniki stanovanj gledajo samo na svoj žep. Tisto, kar ni neposredno njihovo, jih ne zanima. Ceste so zabasane 24 ur na dan. Škoda. Občutek imam, da se bodo zadušili s turisti in neorganiziranostjo.  

Dobre Vode panorama
 
Hotelska plaža

Najina plaža

V mestu

Plaža Veliki pijesak

Avto je bil na varnem v garaži

Pogled iz najinega apartmaja
Tukaj sva stanovala

Sončni zahod z najine terase

Jutro pred odhodom

 
Kot sem že v prejšnji objavi napisala, sva v Črni Gori v kraju Dobre Vode pošteno lenarila. Zato je bila pa pot dol in nazaj domov toliko bolj zanimiva in seveda naporna. :-)
Ko sva se pred dvema letoma ustavila v Jajcu, je deževalo. Letos pa je bilo vreme fantastično.










Ker sva se v desetih dneh pošteno spočila, sva junaško sklenila, da greva domov v enem kosu. 1100 km. Hrabro ali brezglavo? :-)

Črna Gora ne premore avtocest. Izbiraš lahko planinsko ali obmorsko cesto. Katera je ožja in bolj zabasana, pa se je težko odločiti. :-)  Midva sva izbrala cesto ob morju, kot že lansko leto, s trajektom čez Bokakotorski zaliv. Lansko leto sva šla do polotoka Pelješac in potem še na Korčulo, letos pa čez Neum (BiH) in ob Neretvi do Ploč, kjer sva zgrešila uvoz na avtocesto in se nenamerno nagradila z vožnjo ob morju do Makarske. :-) Do uvoza na avtocesto na polovici poti sva vozila 10 ur, potem pa v petih urah brez napora prispela domov.  

Na trajektu

Boka Kotorska
Lepetane - Kamenari
 
Pred mejo s Hrvaško

Dubrovnik

Delta Neretve pred Pločami
Sveže!

 

Pogled na Brač
Kaj napisati za konec? To, kar vedno poudarjam.  Balkan je biser na zemljevidu sveta. Splača se zapeljati po krajih, ki so bili nekoč del naše skupne države. Gotovo naju bo še odneslo na jug, saj se kljub neredu in kaotičnosti počutiva dobrodošla. 


Lep pozdrav do naslednjič. :-)
 

12 komentarjev:

Klara pravi ...

Uh, 15 ur vošnje v kosu? Meni po treh že pošteno preseda sedenje, če pa dodamo še otroško spremljavo pa še prej! Je fajn, da te je dragi prepričal v potopis, saj veš, da ga vsi radi beremo:)

Darnell pravi ...

I really enjoyed your photos of your holiday, Sonja, here and in your previous post! It looks like it was quite a wonderful adventure and worth all those hours driving! I'm so glad your weather was fantastic and you're home safe!! Hugs, Darnell

Helena pravi ...

Prebrala sem si oba dela. Zanimivo - kot vedno :) Kljub temu, da sta si letos vzela malo več časa za "lenarjenje", sta imela pester in nadvse zanimiv dopust.
Očaralo me je ramsko jezero - se da v njem kopati oz. je kakšen del urejen kot kopališče? Črna gora pa je res biser. Škoda, ker vsak gleda le nase in ga lahko na tak način preveč uničijo.
V enem kosu do doma?! Dobra sta :)

Cvetoči travnik pravi ...

Uživam ob tvojih zanimivih opisih- lepo te je brati. Hvala dragemu, da te gnjavi😂😂😗🤗

oldpunca pravi ...

Na Ramskem jezeru je urejeno kopališče. Voda je zelo čista, saj priteče naravnost iz okoliških planin.

*Urška* pravi ...

Hvala tvojemu dragemu,da te je nagovoril v tale zapis.Brez težav bi napisala knjigo, saj znaš besede prav lepo preliti na papir.Tudi fotografije prav nič ne zaostajajo.
Hvala :)

Vladuška pravi ...

Vsa čast za teh 15 prevoženih ur v kosu. Jaz sem se največ do sedaj vozila 11 ur v kosu, pri čemer sem sama vozila in ko sem prišla domov sem se začela trest in to je trajalo vsaj pol ure. Takrat sem si rekla, nikoli več :) Ampak hvala bogu, da sta srečno sprispela. Hvala za potopis. Že kar nekaj let je od kar sem bila v Črni Gori in takrat sem videla veliko tega, kar pišeš. Pa sem mislila, da se je to sedaj že kaj popravilo. Ampak vidim, da ne oz. celo obratno. Ampak glede na njihovo mentaliteto me to tudi ne čudi :) Jaz priznam, prečesala sem celo njihovo obalo takrat in ne vleče me več nazaj. Ampak nikoli se ne ve :) Uživaj še v drugem delu tvojega dopusta :)

Ne-Ja pravi ...

Huh toliko časa za volanom - vska ćast! Saj je prav da te dragi malo "potera" da nam pokažeš še kakšno slikico. Je pa res, da bi se lahko že sam lotil in spisla kakšen potopis - saj imasta fotografij ogromno. Upam, da me ne bo sedaj za ušesa ;)

moi pravi ...

Dobra sta, kapo dol. Mene ne dobiš tako dolgo na pot ;) Lušno, da pišeš potopise in delaš lušte, obenem pa ohranjaš svež spomin na vajine dogodivščine.

World of Animals, Inc pravi ...

This looks like an amazing place to visit some day. I love the water view and the beach. Thanks for the share, hope you have a fantastic weekend. Keep up the posts.
World of Animals

Tina Z. pravi ...

tako krasen zapis, vedno rada prebiram tvoje potopise. na črno goro imam zelo podobne spomine, predvsem se pa spomnim njihove prijaznosti in tako okusne hrane. glede njihove organizacije pa res lahko rečemo - pravi balkan. žal.
oo, vožnja v enem kosu - res vsaka čast, v nekih daljnjih časih sva bila midva podobna - seveda, v enem zamahu na dansko, razen tankanje vmes :))))). komaj sva postavila šotor po tem podvigu, če bi bilo po moje, bi spala v avtu.

Valerija pravi ...

Ko berem te tvoje potopise z dopusta me kar vleče nekam tja dol, še nisem bila nikoli v Črni gori, pa vsi pravijo da je fenomenalno... Ampak trenutno mi še ni za tako dolgo vožnjo z našimi tremi... še veliki dve bi se naveličali, kaj šele mali navihanec...