torek, 30. avgust 2016

Po stari Jugi - Lovćen

Danes nas čaka vzpon na 1600 metrov nad morjem. Na Lovćen, kot ste pravilno ugibale v komentarjih pod predhodno objavo. Obiskali bomo črnogorskega vladiko in pesnika, avtorja Gorskega venca,  Petra II. Petrovića Njegoša (Wikipedija).

Mislim, da obisk Črne Gore ne bi bil popoln brez izleta v zgodovino. In zgodovina Črne Gore je tako razgibana, kot njena pokrajina. :-)

Iz Sutomora proti Budvi sva se peljala ob obali, potem pa zavila v planine.





Proti nekoč najmanjši prestolnici Evrope, Cetinju, pelje slikovita in zelo lepa cesta. Razgled je fantastičen. Cetinje leži na nadmorski višini 660 metrov. Danes je predvsem kulturno (Wikipedija) središče Črne Gore. 

Park v Cetinju

Dragi je nadomestil stražarja :-)

Ena izmed palač na trgu


Veliko vsega je za pogledati

Vhod v Biljardo

 Sprehodila sva se po čudovitem parku in si najprej od zunaj ogledala vse palače. Odločila sva se, da obiščeva samo Njegošev dom, palačo Biljardo (Link). Ime je dobila po mizi za biljard, ki jo je vladika dal pripeljati iz Dunaja.V muzeju se ne sme fotografirati in moj dragi je imel precej dolgi nos zaradi tega. :-)

Po ogledu muzeja sva sedla v kavarno na trgu, da bi popila kavo in šilček domačega žganja. Za zdravje. :-) Da je Cetinje zaspano mestece, so nama potrdili trije natakarji, ki so z velikimi težavami in  "v počasnem posnetku" uspeli vse naročeno prinesti na mizo. :-)

Sprehod po Cetinju





Najin cilj tega dne je bil Njegošev mavzolej na drugem najvišjem vrhu Črne Gore, na Lovćenu,  Nekaj ovinkov nad Cetinjem je vstop v Narodni park Lovćen, kjer je potrebno plačati simbolično vstopnino. Ceste tistim s slabimi živci, ne priporočam. :-) 


Vhod v narodni park Lovćen


Ozka planinska cesta
 

Tu in tam je manjkal kos ograje nad prepadom, občasno pa je naproti priletel kakšen kamikaza, ki se mu je strašansko mudilo. Ampak lepote pokrajine odtehtajo vse izzive. :-) Moj dragi za spremembo ni rinil čisto do konca ceste, ampak sva avto pustila na prvem prostem mestu ob cesti.
Avto sva pustila ob cesti
Ploščad je namenjena obračanju, ne pa parkiranju. :-)

Pod stopniščem, ki vodi do mavzoleja

Pogled s stopnišča

Ena umetniška. :-)

Moj fotoaparat je majhen, ima pa vse, kar imajo veliki. :-)

Črnogorska narodna noša....

... in gusle
Do mavzoleja (Link) vodi 461 stopnic. Velikim ljudem se je treba primerno pokloniti. Tudi z grizenjem kolen. :-) Tako, kot je lep mavzolej in Njegoševa skulptura, delo znanega hrvaškega kiparja Ivana Meštrovića, je lep in nepozaben tudi razgled z razgledne ploščadi za mavzolejem.

Skulptura

Kripta

Izhod na razgledno ploščad

Pogled na planine...

... in Boko kotorsko....

... in okrog svoje osi. :-)





Dragi je pregledal in poslikal vse motorje. :-)

O tem, da so v Črni Gori smerokazi bolj izjema, kot pravilo, sem že pisala. Tudi pri spustu iz Lovćena se nama je tabla za Njeguše (rojstno vas velikega vladike) in Kotor skrila za drugo, malo večjo reklamno tablo. Pa dobro, da se je, saj sva zaradi tega našla park, kjer so kipi vladarjev dinastije Petrović Njegoš (Wikipedija). 

Grb
Celotna dinastija, zbrana na enem mestu.

Ker je bil plan tistega dne Kotor, sva se obrnila in še enkrat reskirala vzpon do odcepa za Njeguše. Če bi vedela, kakšna cesta naju čaka tam, bi se verjetno rajši še 10x peljala do Cetinja in nazaj na Lovćen. :-) 
Tega smerokaza ni problem spregledati. :-)
Imenovati tisto razrito in ozko cesto kozja steza, bi bilo čisto pretiravanje. Mislim, da je niti koze ne bi izbrale za svoj sprehod. :-)  Tu in tam sva se spraševala, če ima smisel riniti naprej. In potem je kot v odgovor spet priletel kakšen kamikaza. :-) Se pravi, da je življenje na drugi strani! 
Temu bi se naj reklo cesta. :-)

Pod menoj je Boka kotorska



Ko sva zapustila nacionalni park Lovćen, sva se začela spuščati proti Kotorju.


Ker nimava palice za selfi, naju je fotografirala natakarica

Nekaj utrinkov spusta proti Kotorju





Kotor
Cesta do Kotorja po številu serpentin spominja na cesto na naš Vršič, le razgled je drugačen. In vozniki. Predvsem domačini, ki ne morejo razumeti, zakaj tujci vozijo tako previdno in počasi.  Kotor smo si ogledali v prejšnji objavi. Jemljem si malo umetniške svobode. :-) Namesto kronološkega zaporedja dogodkov sem se odločila za tematsko razporeditev objav.

Ko razmišljam o vsem, kar sva videla, velikokrat pomislim, da bi bilo morda bolje pred odhodom prebrati čim več informacij in narediti podroben načrt. Ampak vedno znova spoznam, da si veliko več zapomnim, če najprej neko stvar vidim in pozneje preberem vse podrobnosti.  Tudi načrt potovanja je pametneje narediti bolj ohlapno, da ga lahko spreminjaš po trenutnem navdihu.  Vsega pa tako ali tako ni mogoče nikdar pregledati in predelati.  

Še malo, pa se bomo skupaj odpravili proti domu. Vmes nas  čaka še majhno presenečenje. Spoznali bomo eno fejst fajn punco.:-)


Po stari Jugi:
- Ljutomer - Sutomore
- Kotor - Ulcinj
- Lovćen
- Sutomore - Ražanac - Ljutomer




15 komentarjev:

Adrijana Knez pravi ...

Sonja res sta zelo veliko doživela in Črna Gora je čudovita :))
Ceste pa so malenost slabše kot tu na Koroške....hhheeeheee....jaz bi že "robantla" po kakih luknah se vozimo :)))
Pa še moja štorija: letos smo bili na J Hrvaške v majhnem turističnem naselju Molunat, ki je od ČG oddaljen cca. 20 min. Lepo se mi en dan spravimo v avto, vsi veseli, da bomo vsaj malo doživeli črnogorsko pravljico (Herceg Novi, Budvo z okolico) in pridemo na mejni prehod - neki bolj stranski, ko gospa carinica vpraša po dokumentih: osebne izkaznice, prometno...ok vse štima :))) Pa še ZELENO KARTO - eee...pa nemamo zelenu kartu...:((( No, pa smo se na meji obrnili in šli z dolgim nosom nazaj v APP! Tako, da HVALA ti za ta izčrpen potopis!!!

MOJCA BOŽIČ pravi ...

Resnično sem uživala ob branju, pa čeprav sem se "vozila" z vama po luknjastih cestah (mimogrede, a si že šla po cesti čez Gorjance....mogoče je malo boljša...mogoče!!).
Že včeraj sem ti napisala, da imaš resnično dar za potopise in skupek vseh tvojih potovanj zbran v knjigi bi bil prav zanimivo branje. Krasen tandem sta z možem...ti v besedi, on v fotkanju.
ŠEEEEE!!!!!

Metuljčica pravi ...

Pravi užitek je prebirati tvoje potopise in Mojca je dala čudovito idejo, res si pravi talent. Čudovit zapis in fotke.

moi pravi ...

Krasen potopis, ki ti bo pomagal pri obujanju spominov, če boš kdaj kaj pozabila ;) No, v ČG sem bila samo 1x in to samo na morju (Budva). Je pa lepo za pogledat in sploh te fasade so zanimive ;)

N-Eva pravi ...

Tako kot so napisale predhodnice je res užitekprebirat tvoje potopise, ki so opremljeni s lepimi fotkami....zdi se mi, da so me ravno ti opisi pripeljali na tvoj blog ;-))

Valerija pravi ...

Še en čudovit potopis v sliki in besedi. Krasno! Prav lušte po potovanju mi delaš. Škoda, da je počitnic konec.

Andreja pravi ...

ooo Sonja, kako lepo si nas spet popeljala na lepše :-) Tudi jaz sem bila 1x v ČG in sicer na morju v Budvi, tega je že skoraj 10 let in verjamem, da je veliko drugače.
Krasne fotke so nastale in vem, da je bilo nepozabno, kajne .-)

Vladuška pravi ...

Črna gora je res krasna. To s cestami mi je pa tudi dobro poznano in ker sem bolj strahopetec glede tega, si določenih stvari nisem ogledala :) Hvala za ta prikaz.

leycika pravi ...

Tudi jaz upam da bom kdaj v prihodnosti obiskala Črno goro saj ima vsak od nje nek lep vtis :) Imela sta res lepo potovanje ter lepe spomine. LP Lea

Hali pravi ...

Pridna, ko tako lepo vse opišeš in dodaš fotografije. Krasno sta se imela :-)

Cvetoči travnik pravi ...

Sonja, sedaj sem v enem kosu prebrala vse tri objave:), moram reč, da vama kar malo zavidam. Kako super sta se imela, kaj vse sta videla in kako lepo znaš potem vse to spraviti na "papir" in nam delati lušte:))) Veselim se že tvojega nadaljevanja. Ko pa pridemo skupaj, pa sledi še tisto iz ust do ušes:) in seveda te moram vprašat še za kakšne podrobnosti:). Hvala za vse dosedaj in čakam naprej:) Pozdravček Andreja

Anonimni pravi ...

Kako prijetno je bilo prebirati tvoje potopise - me kar mika podati se po tvojih poteh :-) Tudi fotografije so pripomogle k še večjemu doživetju meni neznanega. Se veselim še kakšne podobne objave, Majda

Renata pravi ...

Spet se ponovim, krasen potopis.

Sandra Pecić pravi ...

"Fejst fajn punco" ??!? :)

Unknown pravi ...

uh kolk fajn je tole brat:))