San Francisco - enajsti del

V ponedeljek zjutraj smo se po zajtrku s težkim srcem odpravili nazaj proti San Franciscu. Miha je sicer fantaziral o tem, da bi zavili še proti Napa Valley, pa ga je Monika hitro spravila na trdna tla z besedami, da vinogradov pa ja ne bomo šli gledat, saj jih imamo doma. :-) Želela je, da se čim prej vrnemo nazaj v stanovanje, saj ju je oba čakalo delo za službo.

Še zadnji pogled na  Lake Tahoe

Za pot proti San Franciscu smo izbrali najhitrejšo in najkrajšo možnost - avtocesto. Z dragim sva bila presenečena, kako je kljub petim, šestim, ponekod celo sedmim pasovom in gneči, promet potekal tekoče, brez zastojev. Nihče ni nikomur bliskal z lučmi in hupal. Pa nobenega prehitevanja ni bilo in ne nepotrebnega menjavanja pasov. Na kalifornijskih avtocestah velja pravilo, da morajo vsa vozila voziti z enako hitrostjo, ki je lahko tudi višja od predpisane. Monika je naredila šoferski izpit v San Franciscu, saj mora tujec, ki tam živi dalj časa, imeti njihov vozniški izpit, če želi voziti avto. Tako smo imeli vse informacije, kar se vožnje in prometa tiče, iz prve roke.  Miha torej po Kaliforniji vozi "na črno". :-) Skrajni levi pas je ponekod označen s posebnimi oznakami, pomeni pa, da se po njem lahko pelje vozilo, v katerem je poleg šoferja vsaj še en potnik. Dvomim, da bi takšno pravilo v Sloveniji kdo upošteval. :-)

Mi gremo na skrajni levi vozni pas

Naravnost

Gremo desno? Ne. Na ravnost.

Po najširšem delu  avtoceste, s kar sedmimi pasovi v eno smer,  smo se peljali pred Sacramentom, glavnim mestom Kalifornije.

Bay Bridge. Proti mestu po zgornjem nadstropju.

V zgodnjem popoldnevu smo po več kot 300 kilometrih vožnje prispeli v San Francisco. Za spremembo mesta ni prekrivala megla in z dragim sva se odločila, da ne bova počivala, pač pa bova šla na dolg sprehod. Miha je predlagal Mount Davidson dobre pol ure pešačenja od njunega stanovanja.

Soseska Sherwood Forest

 

Mount Davidson je najvišji od sedmih gričev San Francisca. Nahaja se v geografskem središču mesta  v bližini Twin Peaksa. Je priljubljena sprehajalna točka domačinov. Turisti le redkokdaj zaidejo tja.

Med potjo na hrib sva občudovala zelo lepo in mirno sosesko Sherwood Forest. V začetku oktobra je bilo že veliko hiš okrašenih za Halloween.

 

Zadnji del poti na vrh hriba sva hodila po gozdu, po ozkih potkah med drevjem in večkrat izbrala napačno stezico. :-) Pa nama je vseeno uspelo priti do vrha. Po poti sva srečala le par domačinov, ki so se sprehajali s psi, na vrhu pa sva bila večino časa sama.

Če se srečamo, se bodo kojoti prestrašilli naju. :-)

Razgled na mesto je bil čudovit. Na vrhu griča Mount Davidson stoji bel križ. Zdelo se mi je, da sem to sceno že nekje videla. Šele doma sem na Wikipediji našla podatek, da je bilo nekaj prizorov filma Dirty Harry  posnetih na Mount Davidson.  Tudi več informacij o genocidu nad armenskim ljudstvom v začetku prejšnjega stoletja, sem prebrala na Wikipediji po tem, ko sem ob vznožju križa na vrhu Mount Davidson opazila ploščo v spomin na ta dogodek. Križ ima tako religiozni kot zgodovinski pomen.

Panoramski pogled z Mount Davidson

Spominska plošča

Z dragim se tisti dan kar nisva mogla posloviti od ulic, razglednih točk in lepih hiš v okolišu kjer stanujeta Miha in Monika. Do teme sva hodila po strmih ulicah, skritih stopnicah in počivala na klopcah s krasnim razgledom na mesto. Miha je že malo skrbelo, da sva se izgubila, ko sva končno pozvonila na vratih njunega stanovanja. :-)

Velike, majhne in srednje buče. :-)

Zvečer smo posedeli ob bazenu, ki je v sklopu stanovanjskega kompleksa. Najino zadnjo noč v San Franciscu pa sva prespala na pomožnem ležišču pri najini mladini. Ni bilo preveč udobno. :-)


Se nadaljuje....

NAZAJ                                            NA ZAČETEK                                         NAPREJ

San Francisco - deseti del

Miha in Monika sta pametno planirala naš road trip. Iz zelo lepega smo šli še na lepše. :-) Naslednji cilj je bilo jezero Tahoe, ki ga po velikosti prekašajo le Velika jezera  na meji med ZDA in Kanado. Je pa Tahoe drugo najgloblje jezero in z najbolj čisto vodo v ZDA. Nekaj fotografij mi je za tole objavo poslal  Miha, saj si jih je dragi po nesreči zbrisal iz fotoaparata, tiste s telefona pa niso tako lepe.  Še tale podatek: Jezero Tahoe leži v dveh zveznih državah, v Kaliforniji in v Nevadi. Ampak... začnimo tam, kjer smo končali. V krasnem stanovanju v Mammoth Lakes. :-)

Pogled s terase stanovanja v Mammoth Lakes

Zjutraj smo si pripravili močan zajtrk in sendviče za na pot. Po navodilih smo pospravili stanovanje in sedli v avto. Ampak, ne za dolgo. :-) Kmalu po odhodu iz mesta smo zagledali čudovito jezero in poskakali iz avta, da smo posneli nekaj lepih fotografij v kristalno čistem in ledeno mrzlem jutru.

Na bencinski črpalki med potjo je dragi pristopil k skupini motoristov, ki so bili vsi po vrsti zelo prijazni. Dovolili so mu celo, da je sedel na enega od motorjev. Mora biti res huda odvajalna kriza, če ti 14 dni ne brni pod ri*jo.  :-)

R*t na mestu :-)

Miha sem vprašala, kako bomo vedeli, da smo v Nevadi, pa mi je odgovoril, da bo vse postalo pisano in da bo v vsaki drvarnici igralnica. :-) Res je bilo tako. Niti obcestnega znaka "Dobrodošli v Nevadi", ne bi bilo treba postaviti. :-) Po niti malo kičasti Kaliforniji, je bila Nevada pravi mali šok. Le kako mora biti šele v Las Vegasu, če je že na podeželju vse pisano z ogromno svetlečimi panoji?!

Nevada

Vozili smo se po velikih prostranstvih, med ogromnimi ranči, kjer so se pasli konji in govedo. Na vsaki hiši je visela ameriška zastava, ljudje pa so bili verjetno v cerkvah, saj smo samo tam opazili veliko avtomobilov.

Prve kilometre ob jezeru smo prevozili v Nevadi in kmalu spet vstopili v Kalifornijo. Kar oddahnila sem si od vse nasičenosti. :-) Mlada dva sta nama pokazala hotelski kompleks, kamor se bomo vrnili zvečer, ko obkrožimo jezero.

Začeli smo uživati v krasnih razgledih. Na prvi postojanki smo slučajno našli prosto mesto. Nastale so čudovite fotografije. Že prvo "srečanje" z jezerom Tahoe je bilo čudovito. Pa se je dan komaj prav začel. :-)

Moja fanta v akciji

Tole bo verjetno za instagram :-)

Foto Miha

Foto Miha

Foto Miha

Foto Miha

Foto Miha

Kjerkoli smo ob cesti videli prosto mesto za parkiranje, smo ustavili in se čudili krasnemu razgledu. V okolici jezera je tudi veliko počitniških hišk. Nekatere med njimi so prave vile. In vse s pogledom na jezero.

Miha je bil spet poln presenečenj. Obljubil je, da nas bo odpeljal na Olimpijske igre. :-) V enem od križišč smo zapustili obalo jezera in zagledali ogromen pano z napisom Squaw Valley, kjer so bile davnega leta 1960 zimske olimpijske igre. Danes je tam mondeno smučarsko središče.

Mi smo se ustavili v dolini pod smučišči in šli na sprehod v hribe. Naš dobro pripravljen vodič nam je obljubil skriti biser, slap, ki ga turisti ne obiskujejo množično. Midva z Mihom sva res slišala slap, dragi in Monika pa sta naju prepričevala, da je to samo veter. Srečali smo domačina, ki ga je Miha vprašal, če smo na pravi poti do slapa, pa je odgovoril, da je pot sicer prava, ampak smo par mesecev prepozni, saj zaradi pomanjkanja padavin ni dovolj vode za slap. :-) Verjetno si predstavljate, kako sta bila dragi in Monika ponosna, da sta pravilno prepoznala zvoke narave. :-)) Slapa sicer ni bilo, narava pa je bila čudovita in ni nam bilo žal, da smo grizli kolena v hrib.

Spet nazaj pri jezeru smo našli krasno plažo. Miha si je želel zaplavati v kristalno čisti vodi, ampak se je zadovoljil s tem, da je brodil po vodi. Ni dolgo trajalo, pa sem se mu pridružila. Toplo mi je pri srcu, ko sem videla, da moj odrasel sin še vedno zna prebuditi otroka v sebi, ko konec septembra skače po vodi v gorskem jezeru.

Kakšna mama,,,

...takšen sin. :-)

Foto Miha

Foto Miha

Zadnjo tretjino jezera smo ponovno obvozili po Nevadi.

Foto Miha

Foto Miha

Pozno popoldne, ponovno v Kaliforniji, pa smo prispeli do našega prenočišča. Tudi to stanovanje je bilo zelo lepo in seveda, kot vse v Ameriki, veliko. :-) Še zadnje sončne žarke tistega dne smo lovili na sprehodu po kopališču.

 Se nadaljuje....



NAZAJ                                               NA ZAČETEK                                       NAPREJ