Prvi delovni teden

Divje je bilo prejšnji teden. Tako v službi, kot doma. Upam, da ne bo celo leto tako. Sicer je pa verjetno najboljše startati na polno, da te pozneje ne more  nič več presenetiti :-)

Z dragim sva že dalj časa načrtovala obnovo zunanjega stopnišča. Tokrat pa nama je končno uspelo. Ampak, pri nas je pač tako, da sta prva prioriteta otroka, potem potepanja in uživanje, v hišo pa vlagava samo toliko, kot je nujno potrebno :-)

Hčerka je ta teden pričela pisati svoj blog. Ker študira nemščino, pravzaprav prevajalstvo, se je odločila pisati o prevajanju. Prilagam link: Prevodi-Übersetzungen-Translations Želim ji veliko ogledov in komentarjev :-)

Sodelavka pa me je že pred časom prosila, da ji naredim vabila za njeno hčerko, za birmo. Ker nisem najbolj doma pri verskih simbolih, sem potrebovala kar lep čas, da sem našla idejo, ki sem jo bila sposobna tudi realizirati. Redko si kdo zaželi, da mu kaj naredim, zato me je pa toliko bolj strah, če mu bo izdelek všeč ali ne. Previdna, kot sem, sem zato najprej naredila samo eno vabilo. Ampak strah je bil popolnoma odveč :-) Vabilo ji je bilo namreč zelo všeč in njeni hčerki tudi. In to je najlepše priznanje za trud in najboljša motivacija za nadaljnje delo.

 

Jutri pa ji predam še ostala štiri vabila. Različna so zato, ker sem narobe vrezala papir. Bravo jaz! Sem se pa  potrudila in okrasila še notranjost in kuverte. Stranke je treba razvajati :-)

 

Vsega, kar sem počela v svojem ustvarjalnem brlogu, še ne morem pokazati, zato pa vam lahko pokažem našo marelico, ki bo vsak čas vzcvetela. Dragi jo je pofotkal danes, 12.januarja. Narobe svet!

 Lep pozdrav do naslednjič :-)

Praznična ustvarjanja

Prazniki so spet prehitro minili. Hčerka je šla nazaj v Ljubljano. Jutri bo zame prvi delovni dan letos.

Dva prosta tedna sem maksimalno izkoristila. Pridno sem ustvarjala in temu primerno razmetano zgleda tudi v mojem ustvarjalnem brlogu. Mislim, da bo pred nadaljnimi aktivnostmi  nujno potrebno vse skupaj pošteno pospraviti. Z dragim sva ugotovila, da je tudi pospravljanje ustvarjanje :-) Vsega, kar je nastalo med prazniki še niti pokazati ne morem, saj en paketek še potuje proti Berlinu. Zgodilo pa se je točno to, kar se pri nas zgodi vsako leto: vedno imamo premalo voščilnic. Tokrat sta se naše navade nalezla tudi babica in dedek :-)

Ker na Craft-alnici dekleta tokrat želijo videti naša božična ustvarjanja, spodnjo voščilnico z zvezdico prijavljam na Izziv#98 - Božični čas. Ozadje je servetek prilepljen s kuhinjsko folijo in likalnikom. Zvezdica je v dveh velikostih izrezana iz filca in okrašena z gliter glujem. Končno sem se tudi spomnila, da imam na kupe washi trakcev, ki jih vse premalo uporabljam. Pa tako enostavno je!

Spodaj pa sta še dve voščilnici nastali pet pred dvanajsto :-)

Ideja s čokoladico, oblečeno v snežaka, mi je bila tako všeč, da sem jo morala preizkusiti.

 

Tako pa je bila okrašena miza za silvestrsko večerjo. Zvezdica je moje delo, zlaganje prtička pa hčerkino. Praznovali smo hčerka, dragi, moja starša in jaz. Čisto lepo smo se imeli. Dragi je pripravil angleške bifteke, našo najljubšo silvestrsko večerjo. Dedek mraz se je letos spet izkazal :-)

Spodnja voščilnica pa je nastala za sinka sestre hčerkinega bivšega fanta. Mali Valentin je bil rojen malo pred novim letom. Copatke je naštrikala moja mama.

Voščilnico prijavljam na MilkCoffe Challange Celebrations Challenge,  kjer želijo videti karkoli na temo praznovanja. Rojstvo četrtega otroka v družini je gotovo razlog za praznovanje :-)

 

V ponedeljek pa sem šla še zadnjič lansko leto jahat. Dragi ni mogel z menoj, ker ga je grdo "vsekalo" v križu. Zato, ker ni bilo uradnega fotografa, je tudi fotografij malo. Za vzorček :-) 

Lep pozdrav do naslednjič :-)

Srečno 2014!

Recept za srečo

Vzemi dvanajst mesecev.
Natančno jih očisti vsake grenkobe, 
skoposti, malenkosti in strahu.
Vsak mesec razdeli na trideset oziroma enaintrideset enakih delov.
Zadostovati mora za celo leto.
Vsak dan posebej vzemi eno tretjino veselja in eno tretjino humorja.
Dodaj še:
- tri zvrhane žlice optimizma,
- žličko strpljenja,
- zrnce ironije in
- ščepec obzirnosti.
Vse skupaj prelij z ljubeznijo. 
Pripravljeno jed okrasi s šopki drobnih pozornosti in postrezi z vedrino :-)

Hvala za vse čudovite komentarje v letu, ki se poslavlja. 

Hvala za vse obiske. 

Hvala za vsa darilca in voščilnice. 

Hvala vsem, ki me spremljate :-)

Želim vam vse najlepše v prihajajočem letu!

Praznična dogajanja

Praznike preživljamo dragi, hčerka in jaz sami. Sinetu in njegovi punci ni uspelo priti domov :-( No, dolgčas nam ni, ju pa pogrešamo. Obiskujemo moje starše, se potepamo, kuhamo, ustvarjamo in sestavljamo Slovenijo :-)

Dragi vam podarja foto zgodbo z naslovom Tatarski biftek.....

.... in utrinek iz Bukovniškega jezera. Pravi namreč, da mora razgibati stari motor :-)

26.decembra vsako leto sodelavci organizirajo pohod po domačih krajih. Dolžina pohoda je približno 20 kilometrov, čas pa je odvisen od postankov :-) V krajih, skozi katere gremo, se vedno najde kdo, ki pozna koga iz naše skupinice in potem moramo povsod poskusiti, kakšno vino je v sodih. Sploh se ne branimo :-) Poleg vsega pa je dogovor še, da imamo počitek pri vsakem razpelu. Če razpela dolgo ni, pa si že kaj izmislimo, samo da lahko praznimo nahrbtike :-) Za včeraj vremenska napoved ni bila najboljša, ampak smo vseeno krenili iz naše stalne izhodiščne točke. Deževati je začelo šele, ko smo se vrnili nazaj. Bilo je lepo, malce naporno (danes imam nekam čudno težke noge), predvsem pa veselo. Moji sodelavci so super fantje!

Tole pa je moj novi dosežek: valovita šala za mojo mamo in za hčerko. Začetki so bili precej nerodni in filmček sem na internetu morala pogledati dvakrat, da mi je postalo vsaj približno jasno. Potem, sem si parkrat zaštrikala v šal še prste, na koncu pa mi je šlo že tako lepo, da sem lahko z enim očesom gledala film :-)

Lep pozdrav do naslednjič :-)

Vesel Božič

Sreča je v majhnih stvareh, toplih ljudeh, v stisnjenih dlaneh.

 

 

Želim vam lepe, tople in doživete božične praznike v krogu vaših najdražjih!

Pisana druščina

Ne morem iz svoje kože. Spet sem si za konec leta nakopala en kup dela. Saj, zakaj bi bilo drugače, če sem pa tako navajena :-) Pa še občutek imam, da pod stresom delam boljše, pa tudi ideje šibajo kot za stavo. Z računalnikom še vedno improviziram. In spet se učim. Nekoč sem že znala sama nalagati programe. Ko pa je sine prevzel ta opravila, pa sem vse skupaj na brzino pozabila. Sicer pa nikdar nismo prestari za osvajanje novih znanj :-) Moj oče si je računalnik kupil pri svojih osemdesetih in sedaj veselo brska po spletu. No, včasih ga še najdem zakopanega v leksikone, ko rešuje križanke. Moč navade pač :-)

Poleg tega, da na brzino delam še zadnje praznične voščilnice, sem se priključila zanimivi igrici in danes že vem, da bom do roka imela vse pripravljeno. Za sodelavca pa sem izdelala dve rojstnodnevni voščilnici. Malo sta me namučili, saj so  mi ves čas v roke zahajale bleščice, pa snežinke, pa modra barva :-)

Na Craft-alnici je tokrat vse črtasto. Vojaček, ki sem mu namesto puške dodala zastavico, koraka na izziv :-)

Spodnja voščilnica pa je preprosta, saj je bila tudi želja takšna.

 

Pri pospravljanju računalnika sem našla praznične voščilnice, ki sem jih delala par let nazaj. In snežinka je bila prva štanca, ki sem si jo kupila :-)

Sedaj pa grem preverim na Skype, kaj delata moja otroka, zbudim dragega, da gre na nočni šiht, pregledam, kaj je novega na blogih in grem še malo ustvarjat. Danes je na sporedu šivalni stroj. Najprej bo verjetno potrebno iz njega obrisati tono prahu :-)

Lep pozdrav do naslednjič :-)

Tople barve

Zadnje dni stojim na čisto napačnem tiru. En kup čudnih in nepotrebnih stvari se dogaja. Tudi počutim se, kot da bi me povozil vlak. Prav zaradi tega sem se lotila pisanih papirčkov. Danes pa sem dobila še darilce od Mojce in ga delček takoj iskoristila za ustvarjanje :-) Sedaj pa lahko samo še upam, da mi bo na mojem improviziranem računalniku (eepc, ki ima najlepša leta že za seboj, priključen s tisoč in enim kablom kot kakšna vesoljska postaja, brez trdega diska... juhuuuu :-)) uspelo vključiti fotografije v tale prispevek, da se spet čisto zadnji dan priključim izzivu na Craft-alnici kjer punce želijo videti Pisano jesen.

Držite pesti! Najprej moram najti SD kartico na fotoaparatu. OK, našla. Gremo naprej. Vhod za kartico na eepc-ju? Našla. Fotke? Imam :-) Dobro, da ne vidite tega, kaj čaram in kako se motim in kako tolčem po napačni tipkovnici... Joj, joj, joj.... :-)

Spodnjo voščilnico prijavljam na Craft-alnico na izziv #96 - Pisana jesen. Ozadje sem našpricala z vodenimi barvicami, zobno ščetko in cedilom. Tole res rada počnem :-)  Quiling rožice sem dobila za darilo od Mojce in jih zalepila na voščilnico. Robove sem nacefrala s škarjicami.

 

Tole škatlico pa sem lep čas prelagala po svojem brlogu. Kupljena je bila z namenom, da vanjo zložim nakit. Prebarvala sem jo z belo akrilno barvo, na osnovo pa z Mekolom zalepila rižev papir in okrasila z Mojčinimi krasnimi quilling rožicami. 

 

Spodaj pa je še ena preprosta voščilnica, ki je nastala že včeraj.

Lep pozdrav do naslednjič :-)