Domači amaretto

Lili me je izzvala, da vam zaupam, kako sem naredila domači amaretto. Pa poglejmo :-)

Marelica je čudovit sadež. Lahko jo uporabiš na sto in en način. Čudovita je za jesti, marmelada iz marelic je najboljša marmelada pod soncem, cmoki so njami, pecivo... ah, ne bi več, se mi že sline cedijo :-) Uporabne pa so tudi koščice. Za amaretto.
Letos je naša marelica cvetela pred tisto strupeno spomladansko pozebo. Dobro, da raste čisto ob hiši in mraz ni dosegel notranjih vej. Dozorelo je natanko 80 marelic. Kako vem? Ker sem naredila dve steklenici amaretta :-) Marelice smo pojedli, koščice pa sem skrbno zbirala.

Recept za amaretto pa je takšen:
- 40 koščic razbiješ
- daš jih v stekleni kozarec in nanje naliješ pol litra žganja
- dobro zapreš in postaviš na sonce za 4 tedne
- po štirih tednih skuhaš 2,5 dcl vode in 15 dag sladkorja
- počakaš, da se voda ohladi (temperatura žganja in vode mora biti enaka)
- precediš koščice in dodaš sladkani vodi
- premešaš in naliješ v steklenico

Ena steklenica je ostala doma. Vabljeni na poskušnjo :-)

Lep pozdrav do naslednjič :-)

Dve sovici

Prejšnji teden je bil nekaj posebnega za dve pridni mladenki. Najprej je sinova punca uspešno zagovarjala svojo magistrsko nalogo, potem pa je še najina hčerka naredila zadnji izpit :-) S tem zadnjim izpitom smo vsi pri hiši imeli dovolj dela: ona, da se je učila, midva da sva jo tolažila, sine pa je do konca dvomil v njen uspeh. O tem, kaj si je mislila profesorica, pa ne vem nič...

Za takšne posebne dosežke so potrebne posebne čestitke :-) Moram povedati, da sta jih bili obe zelo veseli.

 

 

Idejo sem našla pri Andreji L. Hvala Andreja :-)

Punci, vama pa želim veliko uspeha v življenju, tako poklicnem, kot osebnem!

Lep pozdrav do naslednjič :-)

Izlet v vesolje

V nedeljo sva z dragim odpotovala v vesolje. No, ne čisto dobesedno :-) Ker sva večino časa sama doma, sine nama je odletel nazaj na Švedsko, hčerka pa kadar ni v Ljubljani, je v Tolminu pri fantu, si pač po svoje organizirava vikende. Ko skoraj četrt stoletja načrtuješ vsak dan tako, da bo zadovoljna in srečna cela družina, predvsem otroci, ni tako enostavno preklopiti na dvojino :-) Torej, počasi se privajava na to, da lahko brez slabe vesti zakleneva hišo in odideva, kamor koli  in kadar koli želiva :-) V nedeljo sva se naložila na najinega črnega Suzukija in se odpeljala v Vitanje. Najin cilj je bila razstava o Hermanu Potočniku Noordungu in njegovih načrtih o potovanju v vesolje iz začetka 20. stoletja. Bila sva navdušena, tako nad razstavo, kot nad kraji, skozi katere sva se vozila.

Bivalno kolo. Tako si je potovanje po vesolju predstavljal Herman Potočnik Noordung.

Originalne vesoljske obleke

Sputnik

Gospod Dragan Živadinov in moj dragi

Ker je bil čudovit sončen in topel dan, sva se odločila, da greva proti domu po daljši poti. In daljša pot naju je vodila po čudoviti Mislinjski dolini, skozi Dravograd proti Mariboru. Pri tabli za Sveti Duh na Ostrem vrhu sva zavila z glavne ceste in se podala v pravljično deželo :-)

Res je lepa ta naša mala Slovenija!

Lep pozdrav do naslednjič :-)

Vse najboljše

Moja mama danes praznuje 75. rojstni dan. Ker ne mara dragih in neosebnih daril, se vsako leto potrudim in ji darilo izdelam sama. Danes je dobila steklenico domačega amareta, ki sem ga naredila že poleti, steklenico pa sem malo okrasila. Darila je bila zelo vesela.

 

Na bele kartone sem s pomočjo kuhinjske folije in likalnila prilepila servetke. Rožo sem naredila iz čipke. Idejo sem našla tukaj. Voščilo sem napisala z roko. Kartone pa sem med seboj povezala z razcepkami. Barve so tople, takšne, ki jih ima moja mama najraje. Okrašeno steklenico domačega amareta prijavljam na Craftalnico, na tokratni izziv z naslovom Vse najboljše.

Lep pozdrav do naslednjič :-)

Brod na Muri

Današnje jutro ob reki Muri. Brod je bil na drugi strani. Poklicala sva brodarja, da je prišel po naju.

Zadnji teden dopusta se s kolesi boriva proti posledicam all inclusive dopusta :-) Včeraj sem skuhala marmelado iz drena (mislim, da se plodovom drena reče drnule, ampak pri nas, kjer jabolka beremo in knjige štejemo, pravimo plodovom drena pač dren :-)). Danes pa sem kuhala paradižnik, ki ga je spet preveč, tako kot vsako leto. Vse te sorte nama pridno zorijo na vrtu :-)

Še vedno pa ostane dovolj časa, da se s knjigo v roki preselim v senco pod brajde :-) 


Lep pozdrav do naslednjič :-)

Gremo na morje :-)

Pa je prišel pravi dopust tudi zame. Končno. Zadnji delovni teden sem v službi vlekla iz sebe še zadnje atome moči, saj je bilo divje, kot vsako leto pred kolektivnim dopustom. Jutri odletiva na jug :-)

Tole se je pri nas dogajalo v juliju

Sine in njegova punca sta delala ribezovo vino. Včeraj smo ga že degustirali :-)

Dragi je na Goričkem nabral gobice. 3 kilograme :-)

Danes sem posušene gobice pospravila za zimo.

Na dvorišču je dozorel dren. Nekaj sem ga dala sušit, nekaj v zmrzovalnik, ostalo pa bo za žganjekuho.

Brez bastlanja spet ni šlo :-) Naredila sem si dve zapestnici.

O tem lepotcu pa z dragim sanjava za takrat, ko bova v penziji :-)

Naredila sem tudi domači amareto. Na zdrobljene koščice marelic sem pred mesecem nalila žganje in postavila na sonce. Danes sem skuhala sladkor, precedila žganje in vse skupaj zmešala. Prima zadeva :-)

Sedaj pa pakirat. Vse ostalo je urejeno.

Lep pozdrav do naslednjič :-)

Za mojega dragega

Včeraj je moj dragi praznoval rojstni dan. Bilo je prijetno prazovanje v družinskem krogu. Že dan prej sem spekla jagodno torto. Nisem nek stručko za pečenje, pa potrpljenja tudi nimam, zato se vedno lotim najbolj enostavnih receptov. Na srečo so vsi navdušeni nad mojimi kreacijami. Radi imajo lahke sadne torte. Takole je izgledala rojstnodnevna torta iz domačih jagod :-)

Ker sem hotela dragega presenetiti s čisto posebno voščilnico, sem se pravočasno (to pomeni že teden dni prej) spravila k izdelavi. Idejo sem imela že kar nekaj časa. Osnovna tema je bila motor, večna ljubezen mojega dragega. Izgledalo je, da bom prvič v svoji karieri vse pravočasno pripravila. Ampak sem se uštela! Vošičlnico sem namreč postavila na glavo. In to sem ugotovila dva dni prej, kot jo je bilo potrebno predati. Sine me je tolažil, da naj pač rečem dragemu, da mi je svet ob njem postavljen na glavo :-) To je sicer čisto res, ampak voščilnica pa ja mora biti narejena tako, kot treba! Tako sem jo tik pred zdajci popravila, oziroma naredila skoraj na novo. Dragi je bil navdušen, saj mi je uspelo združiti vse, kar ima rad: motor, fotografiranje, morje, potovanje.

 

Karto sveta, risbo motorja, fotografa in verz sem našla s pomočjo strička Googla. Motor in fotografa sem nalepila na karton, izrezala s škarjami in s pomočjo 3D blazinic prilepila na podlago. Smerokaze sem izrezala s skalpelom. Pritrjeni so prav tako s 3D blazinicami. Steber za smerokaze je lesena palčka za ražnjiče, prilepljena z vročo pištolo. Rokopis je poseben projekt, saj sem se morala prav pošteno potruditi, da je moja pisava berljiva :-)

Dragi moj, še na mnoga leta in na veliko varnih kilometrov :-) 

Lep pozdrav do naslednjič :-)