Brač 2015

Deset dni sem bila v Dalmaciji, pa sem se nalezla strašnega leninitisa. :-) Že od prejšnje sobote, ko sva, premočena kot miši, z dragim pristala pred domačo garažo, se pripravljam, da bi napisala objavo in vam pokazala nekaj lepih fotografiji najinega letošnjega dopusta, pa mi enostavno ne znese. Krivi za to pa so v knjižnici, ker imajo tako super nove knjige, da se jim nisem mogla upreti. Ko sem namreč nesla nazaj knjige, ki sva jih prebrala na dopustu, so me premamile nove. In, ker knjig ne znam normalno in počasi brati, pač pa jih moram v trenutku "požreti", je za blog zmanjkalo časa. Pa paradižnik je kriv, ker zori kot zmešan in ga je potrebno skuhati za zimo. Vse drugo je krivo, samo jaz ne. :-))

Morju naproti

Za letošnji dopust sva izbrala isti hotel, kot lani in ni nama bilo žal. Storitve so ostale na nivoju, hrana je bila tudi letos odlična, destinacija pa je točno tisto, kar nama je všeč: bližina ene najlepših plaž na jadranski obali, Zlatnega rata na Bolu na otoku Braču. Dragi se nikakor ni dal pregovoriti, da bi šla na dopust z avtom. Motorist ostane motorist za vedno. Meni pa je preostalo samo to, da sem se stlačila v opremo in si namislila par rokerskih komadov, ki sem jih med potjo pela pod čelado. :-) Samo na motorju imam možnost, da se derem kot sraka, saj me nihče ne sliši. Pa še fušam lahko po mili volji. :-))

Pred hotelom

Hotelski bazen

Ko sva rezervirala dopust, sva pozabila, da je 5.avgust pri naših sosedih praznik. Promet je bil zelo gost. Tudi motoristov je bilo veliko. Tujci so vozili normalno, domačini pa so divjali kot zmešani. Vse poti pa so vodile v Knin. :-)  Od Knina do Splita je le še lučaj (samo 100 km) in ni ga lepšega, kot pogled na morje, ko se iz Klisa spustiš proti Splitu. Krcanje na trajekt zgleda takole: sopotnik, v tem primeru moja malenkost,  skoči z motorja, kupi karte in v popolni motoristični opremi pri skoraj 40 stopinjah teče po luki in maha s kartami, da motor spustijo na trajekt in šele po tem strgajo karte.  Prizor za bogove! :-))

Na trajektu

Mislim, da v vseh letih, kar letujeva na Braču, še nikdar ni bilo tako vroče, kot letos. Prve dni sva dihala na škrge in se premikala med plažo, jedilnico, šankom in hotelsko sobo. Ko sva se malo privadila tropskim temperaturam, sva z motorjem prevozila otok, obiskala stare prijatelje, si sposodila kolesi, se kopala na še eni sanjski plaži v Murvici in končno obiskala tudi Zmajevo špiljo nad Murvico. Dragi pa je šel tudi peš iz Bola na Vidovo goro, na kar 778 metrov nad morjem. Verjetno ni potrebno posebej omenjati, da sem jaz med tem časom, ko je on planinaril, sladko spala. :-))

Zlatni rat

  

Kolesarjenje

Murvica

Valovi na Zlatnem ratu

 

Planinska pot na Vidovo goro

 

Brez barvic ne gre. :-)

Zlatni rat je raj za kajtanje in surfanje

Glede na to, kako zelo rada plavam v morju, težko razumem, da ogromno ljudi gre na dopust na morje in potem vse dni preležijo ob bazenu in se kopajo v klorirani sladki vodi. Ob tem pa imajo pri sebi tablico ali  telefon in so ves čas priklopljeni na splet. Sicer pa ravno zaradi takšnih ostaja na plaži vedno več prostora za nas, zanesenjake, ki uživamo ko nas zalivajo valovi, ko stresamo vodo iz ušes in ko lasje od morja in sonca postanejo svetli in trdi kot slama. :-))
 

Se nadaljuje....

Motor

Moj dragi je včeraj praznoval rojstni dan.  Vsaj enkrat na leto nam uspe, da smo za rojstni dan katerega koli izmed nas vsi skupaj. Prav lepo je bilo. Dragi nas je povabil na kosilo v gostilno. Super smo se najedli in se pošteno naklepetali. 

K darilu, ki ga je dobil, sem mu izdelala čestitko. Normalno, da je osrednji motiv motor. Kaj pa drugega! :-)  In kje piše, da se čestitka za moškega ne sme bleščati? :-))
 

 

Na črni papir sem odtisnila štampiljko zidakov in jo toplotno enbosirala. Na motor, ki sem ga dobila od Janje iz ustvarjalnice Jaal, sem privezala balone in vse skupaj prilepila s 3D blazinicami. Baloni in napis so od Najlepšega para. Fotoaparat mi je nagajal in nikakor mi ni uspelo ujeti prave barve motorja. Se pa res lepo blešči. :-) Glavno pa je, da je bil dragi navdušen nad mojim izdelkom.

Motor lepim v Craft-alnico, kjer dekleta na Izzivu #139. želijo, da se blešči..
Ko bo Tina odprla galerijo meseca avgusta, pa jo zalepim še k njej.

Brez barv in pacanja pri meni res ne gre. :-) Izdelala sem nekaj zahvalnic in se pri tem poigrala s Tinino plastično šablono ter njeno idejo obrnjenega napisa. Prvi poskus se je končal z "alavH", :-)) potem je pa steklo, kot po maslu. Navdušena sem bila nad preprostim postopkom in zanimivim izgledom. :-)

Jutri se uradno začne najin dopust. Še malo bomo uživali v družbi Miha in Monike, potem ju pa odpeljem na letališče, spakiram kovčke in sedem na sovoznikov sedež na motor - smer Brač. :-)

Lep pozdrav do naslednjič. :-)) 

Za Evo

Najlepša hvala vsem za posrečene komentarje v prejšnjem prispevku o jarku okoli naše hiše. Vsak posebej me je pošteno nasmejal. Vesela sem, da vam tudi najhujša vročina ni vzela smisla za humor. :-) Kot sem obljubila, sem izžrebala dobitnico moje butarice in to je..... Helena, ki je zapisala:

Mislim, da delate obrambni jarek, ki bo napolnjen z vodo, da boste varni pred nepridipravi :) Nekaj podobnega kot naj bi bil zid na Madžarskem :(

Helena hvala za ta in vse tvoje komentarje na mojem blogu. Na e-mail mi prosim napiši svoj naslov, da ti pošljem butarico. Upam, da ti bo dolgo in lepo dišala. 

Čeprav so vsi predlogi vrhunski, pa je resnica čisto preprosta. Delava namreč dranažo, kot je pogruntala Metuljčica, saj sva se naveličala nositi vodo iz kleti vsakič, ko se "žaba polula". :-))

Pa še gasilska fotografija butaric, ki jih bom poslala na različne konce naše deželice. Moram jih paziti, saj sproti "dobivajo noge". :-)) 

Prejšnji teden se nisem skoraj nič igrala z barvami in papirčki. Ni bilo časa. V torek sta "priletela" domov Miha in Monika. In kadar so otroci doma, se mama posveča njim. :-)) Ta teden pa so vsi trije na morju. Upam, da jim bo vreme služilo in da se bodo pošteno naplavali.

Na srečo imam še en neobjavljen izdelek, da ne bo blogec tako prazen. :-)) V začetku julija je moja mala prijateljica Eva praznovala že deveti rojstni dan. Ker vem, da vsako leto čaka mojo voščilnico, sem se tokrat še posebej potrudila. Nastala je easel voščilnica z izgledom šolske table in s predalčkom, v katerem se je skrivalo knjižno kazalo.

Prijavljam jo na naslednje izzive:
- Craft-alnica: Izziv "139:  BLEŠČEČE (za srček, rožico in sonček sem uporabila bleščeči embosirni prah)
- Rojstni dan na Mevelu. com  - meni zelo ljuba spletna trgovinica z ustvarjalnim materialom Mavelu praznuje tretji rojstni dan (lepilna blazinica, grelna naprava in plošča za utore)
- Najlepši par: Galerija meseca julija 

Letos si pa tako zelo želim dopusta, kot že dolgo ne. Ves julij namreč delam od ranega jutra do poznega popoldneva in moje baterije so že skoraj prazne. Dobro, da soba v hotelu na Braču že čaka. :-))

 Lep pozdrav do naslednjič :-)

Poletna ustvarjanja

Ima še kdo občutek, da ima dan premalo ur, ali se to dogaja samo meni? V službi imamo spet norišnico, tako kot vsako poletje pred kolektivnim dopustom. Od doma odhajam zgodaj zjutraj in se vračam pozno popoldne, utrujena in ožeta kot cunja. Naslednji teden prideta na dopust naša Angleža, pa je še toliko vsega za postoriti do takrat, da sploh ne vem, kako mi bo uspelo. :-)) V trenutkih najhujšega dvoma pustim stvari nedokončane in sedem k ustvarjalni mizi. Super način za polnjenje baterij in odganjanje dvomov. :-)

Včeraj sem se igrala z barvami in papirčki in nastala je razigrana poletna voščilnica. Uspelo pa mi je tudi okrasiti butarico.

Voščilnica je izdelana v Paper Piecing tehniki. Motiv deklice sem odtisnila na papir, jo maskirala ter s pomočjo plastične šablone Najlepšega para Topli žarki, našpricala ozadje. Oblekico sem odtisnila na edini primerni papir v svoji neprimerno založeni zbirki pisanih papirčkov. :-)) Dekličine lase, rožice in koktejl sem pobarvala s flomastri in ji oblekla modro oblekico. Noge, roke in obraz sem pustila nepobarvan, ker se mi je zdelo škoda, da bi s svojim neznanjem barvanja karkoli pokvarila. Napis iz Tininega seta Sreča čaka nate sem odtisnila s čudovito blazinico, ki sem jo dobila v Vladkinem bonbončku. Popoln odtenek rdeče barve!

Voščilnico prijavljam na naslednje izzive:
- Ko me inspirira #38 - POLETJE
- Craft-alnica Izziv #138: Paper Piecing
- Najlepši par: Galerija meseca julija

Naša domača poletna ustvarjanja grejo v več smeri. Eno smer, priprava na sprejem naših Angležev, sem že omenila. Pospravljanje pridelkov tudi, tukaj pa je še en projekt. Letošnji največji.

Glede na to, da sploh ni smešno, ko na dvorišču in na vrtu ni niti kvadratnega metra brez kupa izkopane zemlje, kamenja, betonskih plošč in "arheoloških" najdb in da se dragi ob kopanju jarka okoli hiše vsak dan rani na drugem mestu, se vseeno hecamo, ko gledamo, kaj nastaja in si izmišljamo, kako bi jarek okrasili in čemu bi lahko služil.

Ker me zanima, če je tudi vam v tej vročini ostalo še kaj smisla za humor, sprašujem, zakaj nastaja jarek okoli naše hiše in kaj bo v njem. :-)))

Izmed vseh duhovitih idej bom v naslednji objavi izžrebala nekoga, ki bo prejel butarico iz sivke. :-))


Lep pozdrav do naslednjič :-)

Monika

Rada imam poletje in rada imam vročino. Ampak zadnja dva dneva je bilo tudi meni malo preveč. :-)) Naša mansarda se je ogrela na zavidljivih 31 stopinj. :-)) Kaj bi dala, da bi lahko to toploto vložila v kozarce in jo porabila pozimi! Danes se že malo lažje diha. :-)  Ustvarjanje sem zadnje dni preložila na stranski tir. Sem pa do konca porezala sivko in spletla še zadnje butarice. Sedaj čakajo samo še na pisane papirčke in trakove, potem pa grejo na pot. :-) Aja, pa ribezovo marmelado sem skuhala, dala v skrinjo maline in posušila liste melise za zimske čajčke. Orehovec že zori v kleti, pri dedku in babici pa smo z združenimi močmi potrgali višnje, iz katerih bo dragi skuhal žganje.

Čestitko za Mihovo Moniko sem izdelala že pred časom. Poslala sem jo po pošti v London. Monika ima rada vijolično barvo in obožuje kavo. :-)  Čestitko je že prejela, zato jo lahko pokažem tudi vam. Draga Monika, naj ti v življenju vedno sije sonce!

Za izdelavo čestitke sem se lotila svoje priljubljene bokeh tehnike. Ozadje je narejeno z vodenimi barvicami. Skodelice sem nažicala pri naši Mojci. Punca ima več ustvarjalnih pripomočkov, kot marsikatera spletna trgovinica. :-)) Mojca, najlepša hvala za pomoč in uživaj na morju! Napis je izdelan v kombinaciji plastične šablone in štampiljke Najlepšega para.

Čestitko prijavljam na naslednja izziva:
- Simon Monday Challenge: Coffee or Tea?
- Najlepši par, Galerija meseca Julija



Lep pozdrav do naslednjič. :-)

Tesa in Zoja

Kljub vročini in preobilici dela v službi še vedno pošteno migam tudi v svojem brlogecu. :-) Prejšnji teden me je sodelavka izzvala z željo, da njenima nečakinjama dvojčicama, Tesi in Zoji, izdelam krstni voščilnici. "Pa naj ne bosta čisto klasični in če se le da, v rumeni in zeleni barvi", so se glasila navodila. Vse za teto in njeni pupiki! :-)

Takoj mi je bilo jasno, da bosta dojenčici prejeli knjigici. V zadnjem času sem si celo pogledala nekaj navodil, kako izdelati "liste" za knjigico in na našem kofentkanju gledala pod prste Eriki, ko je sestavljala harmonike. Ne bi smelo biti pretežko niti zame... 

Tako enostavno, kot sem si predstavljala, ni bilo, saj je bilo potrebno veliko meriti, pa rezati, pa barvati in sestavljati, ampak z izdelkoma sem bila zadovoljna, naročnica pa tudi. To pa je najbolj pomembno. :-) Kaj bo rekla mlada mamica, izvem v ponedeljek. Pupiki tokrat še ne bosta povedali nič. :-))

Za izdelavo "naslovnice" sem prvič uporabila novo šablono Najlepšega para - Topli žarki. Žarke sem našpricala. Rožica, čipka in črke so iz Klarinega bonbončka, ki se mi zdi, da je brez dna. :-)) Pobarvala sem jih s tempero. Sveča je ročno izrezana, plamen pa pobarvan z akvarelnimi barvicami. Trakec sem dobila od Hali. Punci, najboljši sta! Verz v notranjosti sem si sposodila pri Mojci, čipka iz papirja pa je narejena z luknjačem, ki sem ga kupila v Londonu. Malo me jezi, ker se zatika. Ga bom že natrenirala, saj sem močnejša od njega. :-)) V žepku za denar je tudi tagec, kamor se bodo podpisali teta, stric, sestrična in bratranec.

Knjigici prijavljam na Scrapping4funChallenges: Challenge #45 - Anything Goes in v Galerijo meseca julija pri Najlepšem paru.




Lep pozdrav do naslednjič :-)

Karkoli, samo voščilnica ne

Z današnjo objavo se še drugič predstavljam kot gostja ustvarjalnega tima Craft-alnice. Lepo je bilo ustvarjati skupaj z Lili in Andrejo. In lepo je bilo občudovati vse prelepe izdelke, ki ste jih pripravile za prejšnji izziv. Me že firbec matra, kako se boste spopadle s tokratno temo, saj je zelo zanimiva in ponuja veliko različnih možnosti ustvarjanja.  Tema #137 izziva na Craft-alnici je namreč KARKOLI, samo voščilnica NE - lahko je škatlica, knjigica, beležka, knjižno kazalo, tagec...  (tudi vabila ne pridejo v poštev)  ali pa dekoracija, kot sem se izziva lotila sama.

V moj brlogec je zašel čisto nov lončeni lonček za rože. Rada imam naravne materiale in skoraj škoda mi ga je bilo "oskruniti", ampak njegova usoda je bila, da postane drugačen lonček. :-) Najprej sem ga pobarvala z belo akrilno barvo. Poskusila sem ga poštemplati, pa mi ni bilo všeč, zato je sledil še en nanos barve in oblačenje v juto. Juto sem lepila z Mekolom. Čisto brez kakršnih koli navodil, samo po trenutnem navdihu. Zaradi tega, ker ne berem navodil, me je na našem mesečnem kofetkanju prejšnji teden pošteno okregal Tinin sine. Tole štorijo vam moram zaupati, saj se vsakič nasmehnem, ko se spomnim, kako zaskrbljen je bil zaradi moje nemarnosti. :-)
Na srečanje sem prinesla svojo ploščo za utore. Trikotnik v eni roki, ploščo v drugi. Mali nadobudnež me je zaskrbljeno pogledal in vprašal, zakaj nimam trikotnika pospravljenega. "Kam pa ga naj pospravim?", sem vprašala. "Ja, na spodnji strani plošče je predalček. Kaj ti nikdar ne bereš navodil?"  Ups.... Pa me je dobil. Res jih ne berem. :-)) Lan obljubim, da se bom poboljšala!

Vrnimo se k mojemu lončku. Torej, trenutni navdih... Ker je bilo potrebno juto še malo pritrditi na lonček, sem iz špage spletla kitko. Nekaj je še manjkalo. Nekaj za poživitev. :-) V svojih škatlah sem našle pisane lesene rožice in z njimi okrasila zgornji rob lončka. In  kaj posaditi vanj?  Butarico iz sivke. Ampak, kako? Rešitev sem našla v tulcu od papirnate brisače, ki sem ga ovila s špago in zalepila na dno lončka. Napolnila sem ga z ostanki jute in butarico. Lonček že krasi našo dnevno sobo in domača strokovna komisija pravi, da je čisto v redu. :-))

Moj drugi izdelek pa je hranilnik. Reciklirala sem manjšo pločevinko, ki mi jo je bilo škoda zavreči. Ideja je bila Veronikina. Odločila se je namreč, da bo zbirala jubilejne kovance za 2€, za njih pa želi imeti malo drugačno škatlico.

Pločevinko sem najprej oblepila s servieto, potem sem jo še pobarvala z belo akrilno barvo. Ovila sem jo z mrežastim trakom in okrasila z lesenimi pikapolonicami. Sedaj že služi svojemu namenu. :-)

Zadnje dni pa pri meni nastajajo butarice iz sivke. Sivka je v polnem cvetju in omamno diši. Rezanje cvetov in spletanje butaric je moja meditacija. Tole na sliki niso vse. Nekaj jih je namreč že našlo novi dom. :-)

Za več navdiha pri ustvarjanju pokukajte še k Lili in.  Andreji


Lep pozdrav do naslednjič. :-)