Po nekdanji Jugoslaviji 2017

Lansko leto nama je bilo v Črni Gori tako všeč, da se ni bilo težko odločiti, kam jo bova mahnila letos. Čeprav se je vse skupaj precej slabo začelo in bi se po petih urah potovanja skoraj končalo, sva se naslednjih 14 dni imela lepo, spoznala veliko ljudi, obiskala čudovite kraje in se spočila. 

 

Cilj prvega dne potovanja je bilo Sarajevo. Večer sva želela preživeti na Baščaršiji. Usoda pa se je malce poigrala z nama. V zgodnjih popoldanskih urah sva imela malo pred Tuzlo prometno nesrečo. Ne kriva, ne dolžna. :-( Zavijala sva levo, voznik za nama pa ni bil pozoren in je treščil v naju.  Celotni postopek s policijo je trajal debelih 6 ur. Dobila sva potrdilo, da je avto v voznem stanju in da lahko nadaljujeva pot, samo luči je treba usposobiti. Našla sva mehanika, ki se je poigral z lepilnim trakom, sestavil razbiti luči in zamenjal žarnice. Prtljažnik pa zaprl z gumico.  Pozno zvečer sva s pošteno »ranjenim« avtom prispela v Sarajevo, ga parkirala v najeto garažo in pozabila na Baščaršijo. Utrujena sva zaspala.  Naslednje jutro sva se odločila, da ne bova delala drame iz dogodka, ki ga ni več moč spremeniti, pač pa se bova podala iskat nove, pozitivne dogodivščine. Prva izmed teh je bila kava na Baščaršiji.

Sarajevo

Za mojim hrbtom je Baščaršija

 

Edina sva čakala, da se na semaforju prižge zelena luč. :-)

 

Končno: Baščaršija.

Zajtrk

Po novem se reče bosanska kava

Notranjost džamije

Proti meji s Črno Goro sva se vozila po čudoviti pokrajini z globokimi kanjoni, tuneli in mostovi. Kanjon reke Tare je eden najglobljih v Evropi. O tem, kakšna je cesta ob Tari od Foče do mejnega prehoda Šćepan Polje, pa nima smisla zgubljati besed. :-)

Foča

Kanjon Tare

To je pa že Črna Gora

Že pošteno lačna sva prispela v Črno Goro in se pred  Nikšićem ustavila v restavraciji na kosilu. Jedla sva teletino, pripravljeno v saču. Tisti, ki poznate sač, veste, o čem govorim. Doma se nama redko posreči najti dobro restavracijo, v Črni Gori pa nama v dveh zaporednih dopustih ni uspelo najti slabe. Kjerkoli sva jedla, povsod je bila hrana sveža in okusna. Za prste polizati.

V Sutomoru je bilo snidenje  s Slavico in lastnikoma apartmajev zelo prisrčno.  

Tisti, ki na dopustu iščete mir, nikar ne hodite v Črno Goro poleti. Še posebej pa ne v Sutomore. Na plaži in na plitvini v morju se gnete ogromno ljudi. Prostora za plavanje pa je dovolj, še preveč. Na stojnicah in v restavracijah dobiš vse, kar ti poželi srce. In to za majhen denar in postreženo z nasmehom.

Prijazna dekleta so ves dan pekle palačinke

Plaža v Sutomoru

Dragi si je omislil klobuk. :-)

V lokalih nad plažo se poje in pleše ves dan.

Ker nama je bila lansko leto zelo všeč vožnja z vlakom iz Sutomora v Bar, sva letos vajo ponovila.

Železniška postaja Sutomore

Gremo na vlak

  

Pogled na Sutomore z železniške postaje

Bar

Stari Bar

Dragi uživa

Še nekaj utrinkov mesteca, ki ga po potresu leta 1979 počasi in lepo obnavljajo

V Stari Bar sva šla na kosilo, spoznala lastnika restavracije, ki je povedal, da je gazda žena on pa je gazdarica, sanitarne inšpektorje, ki so sredi dneva peli z muzikanti v restavraciji in soseda, ki ima takoj zraven trgovino s spominki in je nekoč v okolici Celja obiral hmelj. O tem, kako dobra je bila teletina v vinu, pa kdaj drugič. :-) 

Pjesma sredi dneva! :-)

Teletina v vinu

"Gazdarica" Ljubomir, ki zase pravi, da sploh ni pravi Črnogorec, saj cele dneve dela. :-)

Zadnji dan v Sutomoru se je Neptun razjezil nad bučno muziko v lokalih in naredil visoke valove. :-) Samo peščica junakov nas je uživala v nenavadni igri narave.
 

Zadnji večer v Sutomoru sva povabila na kozarec našega vina Lelo, Bata in Slavico. Prijetno smo se naklepetali in nasmejali.

Slavica je "glavna". :-) Lela in Bato sta samo lastnika. :-)

Naslednjič vas bova peljala na ogled Skadarskega jezera in okolice. :-)

Okvir in avgustovske rožice

Ko zaprem oči, imam še vedno občutek, da plavam v čudovito čistem morju na Korčuli. Pa čeprav sem že od prejšnjega ponedeljka nazaj na delovnem mestu.

Dopust je bil nepozaben iz več razlogov. Trenutno sortiram fotografije, kar je letos spet velik zalogaj. Razmetane so na dveh telefonih in dveh malih fotoaparatih, saj je naš Nikon spustil dušo.

Ko sva v noči iz nedelje na ponedeljek prispela domov, bi skoraj šla iskat hišno številko. Vse je bilo namreč tako zaraščeno, da sva dvomila o tem, če sva parkirala na pravem dvorišču.  Tolaži naju samo to, da nisva edina, ki ju je pričakalo takšno stanje na vrtu (Anja – zgodbe z vrta). V tem času, kar naju ni bilo, je paradižnik zorel kot zmešan. Že od torka ga kuham. Zima bo dolga in omaka iz domačega paradižnika je pri nas zelo cenjena. Zori pa tudi dren. In tudi njega je treba pospraviti.

Torej, danes še ne bomo potovali in plavali, pač pa vam bom pokazala nekaj voščilnic, ki so nastale  pred dopustom.

Najprej ena za Craft-alnico. Po zelo dolgem času, kar redno sodelujem na izzivih, sem prejšnjega zaradi dopusta izpustila. Tega pa ne bom.:-)

Želja ustvarjalnega tima je okvir. Med poročnimi kuvertami, ki sem jih delala pred dopustom, je bila tudi ena nežna voščilnica v roza barvi. Poročni par sem postavila v okvir izdelan s Kvadrati s šivi Najlepšega para. Čipko sem odtisnila in embosirala z roza prahcem. Okrasila sem tudi notranjost voščilnice in se poigrala z ovitkom.

 

Voščilnico prijavljam v Craft-alnico: Izziv #193: OKVIR

Že v prejšnjem prispevku sem omenila, da sem tako navdušena nad Tininimi pikapolonicami, ki jih je oblikovala za Rayher, da jih lepim povsod, kjer je kaj prostora. :-) Spodaj lahko vidite rezultat mojega navdušenja. Vse tri voščilnice so že pri prejemnicah, avgustovskih slavljenkah Klari, Tamari in Urški. 

Za ozadje sem, kot že velikokrat, uporabila embosirno srajčko, jo pobarvala z distress oxide, pošpricala z vodo in odtisnila. Zaradi neenakomernega špricanja z vodo je vsakič nastal drugačen efekt. Preostalo mi je samo še, da na ozadje odtisnem voščilo in nalepim pikapolonice.

Pikapolonice postavljam na ogled v avgustovsko galerijo Najlepšega para (Valoviti pravokotniki s šivi, štanpiljke, Pikapolonice).

Lep pozdrav do naslednjič. :-)

Rojstni dan, poročna kuverta tretjič in še nekaj :-)

.... nadaljevanje prejšnjih dveh objav.

Včeraj je okrogli rojstni dan praznoval moj dragi. Ker ni navdušen nad žurkami, se je odločil, da bo rojstni dan preživel tako, kot mu je najbolj ljubo: na motorju z menoj. :-) Raziskovala sva Avstrijsko Štajersko. Bilo je čudovito, ampak naporno. 500 kilometrov v peklenski vročini. Po dopustu vam pokažem fotke in napišem kaj več, danes pa slika slavljenca in voščilnica zanj.:-)

 

 

 

Idejo za voščilnico sem, kot že velikokrat, našla pri Barbari. Dragi je bil navdušen, jaz pa vesela, ker mi je uspelo. Vsi moji izdelki mu niso vedno všeč in to tudi pove. Sicer vse skupaj malo zavije v vato, da me ne užali, ampak ga že znam prebrati. :-)

Napis sreča in puščica (hvala Maja) sta pobarvana s sivim distress oxide in toplotno embosirana s svetlečim praškom.

Voščilnico prijavljam v avgustovsko galerijo Najlepšega para (pikapolonice, plastična šablona, štampiljka in Sreča so od Tine).

Kot sem že omenila, imam za Craft-alnico pripravljeno še eno poročno kuverto. Ta je bila za V.I.P. stranko, za ženinove starše. Barva šampanjca, ki je bila edina želja naročnikov, me je pošteno zaposlila. Moje babe žabe so razvile celo debato o barvi šampanjca in me še bolj zmedle, kot sem že bila. :-) Tudi šampanjec ni več tisto, kar je bil nekoč... Po pregledovanju meni dostopnih trgovin in domačih zalog je nastalo tole:

Vzorčasti papir v notranjosti je iz Tedija. Malo mi je ponagajal telefon. Barva je namreč svetlejša. Najbolj pomembno pa je, da sta bila naročnika zadovoljna.

Poročno kuverto prijavljam v Craft-alnico: Izziv #191: KUVERTA

Tole pa je igračkanje z distress oxidi in pikapolonicami, ki so me tako navdušile, da jih zadnje čase lepim povsod, kjer je kaj prostora :-)

Drage moje, preden zaključim zadnjo objavo pred počitniškim potepanjem, vam sporočam, da so butarice spletene, na okrasitev in pošiljanje pa bodo počakale, dokler se ne vrnem.

Lep pozdrav do naslednjič. :-)

Poročna kuverta drugič

... nadaljevanje predhodne objave....

Tole obliko darilne kuverte sem delala prvič in vem, da ne tudi zadnjič. :-) Izdelava je preprosta, končni izdelek pa zelo lep. Navodila za izdelavo sem pogledala na blogu Ustvarjalnega dotika. Ženinov dedek si je zaželel, da je voščilnica v nežno modri barvi.

Na hrbni strani kuverte je kartonček, namenjen za lepe želje, darilo pa bo pod pokrovom na prvi strani.   
 
Izdelek prijavljam v:
- Craft-alnico: Izziv#191: KUVERTA in v
- Julijsko galerijo Najlepšega para, saj sta golobčka, napis čestitke in velike pisane pisane črke delo ene in edine Tine. :-)


Se nadaljuje..... 

Poročna kuverta prvič

To poletje sem čisto "zaglavila" s svojo prisotnostjo na blogu, tako na svojem, kot z obiskih vaših. Pa sploh nimam nobenega opravičila in pametne razlage, zakaj je tako. :-) Pa še dopust je pred vrati, kar pomeni, da me očitno še lep čas ne bo.

Prejšnji teden sem bila polno zaposlena z izdelovanjem poročnih voščilnic. Za isto poroko štiri, v različnih barvah in različnih oblik. Med njimi so bile tudi tri kuverte, ki jih tokrat želijo videti dekleta ustvarjalnega tima Craft-alnice.

V tej objavi vam pokažem prvo, ki je precej podobna zeleni, ki je bila tako všeč sodelavki, da se je v trenutku odločila, da za poroko njenega nečaka izdelam enako darilno kuverto v marelični barvi.

Prijavljam jo na Craft-alnico: Izziv #191: KUVERTA

S fotografijami nisem zadovoljna. Naš fotoaparat je mrknil in odvisna sem od telefona, s katerim se nikakor ne moreva spoprijateljiti. Vaditi bo treba, ni druge. :-)

V juliju sta praznovali rojstna dneva Janja in Lili. Izdelala sem jima voščilnici z veliko pomočjo izdelkov Najlepšega para in okrasila butarici. Za Janjo v modri barvi

in za Lili v vijolični.

Vijoličnega metuljčka lepim v Julijsko galerijo Najlepšega para. 



Se nadaljuje.....

Nazaj v stare tirnice

Pa sva spet sama. Miha in Monika sta šla "čez veliko lužo", Veronika in Andrej pa na drugi konec naše kokoške. Hotel luksuzne kategorije in restavracija z eno Michelinovo zvezdico zapirata svoja vrata za nedoločen čas. :-)

Prav vesela sem za svoje papirčke, saj se lahko zamotim in ne mislim ves čas samo na to, kako lepo in živahno je bilo še pred kratkim. Dragi pa si vedno najde delo v hiši, na vrtu in v garaži. Težko bo čakati, da se spet vsi zberemo, ampak takšno je življenje. Sicer bo pa v kratkem dopust in morje in vse, kar sodi zraven. :-) Skype pa bo do takrat naša vez.

Danes vam polažem še kotiček mojega brloga, ki je zelo dolgo čakal na mizarja.

Na ploščo in na police sem postavila darilca in voščilnice, ki sem jih dobila od vas, drage moje ustvarjalne prijateljice. Nekaj prostora je še. :-))

Za Craft-alnico sem pripravila modro belo voščilnico z malo rumene barve. Poslala sem jo Anji, ki je pred kratkim praznovala rojstni dan. Upam, da je srečno prispela k njej.

 

Recept je preizkušen in deluje. :-) Emboss resist tehnika in izdelki Najlepšega para.
Voščilnico prijavljam v
- Craft-alnico: Izziv #190: Belo-modra +1
- Najlepši par: Galerija meseca julija
 
Za specialne postavitve na fotošutingu je zmanjkalo časa. Pa še naš Nikon se je odločil, da je 10 let dovolj in je mrknil. In tako sedaj slikam s telefonom. :-(

Miha je odnesel s seboj lep kupček prazničnih voščilnic. Med njimi je bila tudi tale preprosta enoplastna:

Rdeča osnova in štampiljka v obliki smrečice, embosirana z zlatim prahcem. To in še veliko drugih štampiljk mi je poslala Maja iz Hiške iz papirja, ki pravi, da angleških napisov ne uporablja. Meni pa pridejo super prav. Maja, še enkrat hvala! :-)

Voščilnico prijavljam na izziva:
-  "Less is More": Challenges #336, #337: OLC Coloured Cardbase
-  AAA Cards: CAS Game#94: A Collaboration with Less is More

Pa naj bo sredi vročega poletja še ena praznična. :-)

Tale pa gre na ogled na naslednja izziva:
- Cardz 4Guyz: Challenge #174:  Christmas in July
- HLS - July Christmas - optional twist dye cuts

Obljubim, da kmalu pridem na obisk in se hkrati opravičujem za svoj komentatorski mrk. Otroci so vedno na prvem mestu. :-)


Lep pozdrav do naslednjič. :-)