Očitno sva se z dragim v lanskem letu premalo potepala, ker sva si za zadnji potep v letu 2014 privoščila še izlet z avtobusom v Salzburg. :-) Do danes ni bilo priložnosti za objavo, pa bi bilo škoda, da fotografije ostanejo pozabljene na disku, spomini pa počasi zbledijo. Tisto, kar objavim na blogu, namreč tudi sama večkrat pogledava in obujava spomine. :-))
Občasno je prav prijetno organizacijo izleta prepustiti izkušenim in se brez skrbi peljati z avtobusom. Sicer vstati sredi noči in se odpraviti do Radencev, kjer sva se vkrcala na avtobus, ni bilo ravno prijetno, ampak za lepo doživetje je včasih potrebno zagristi v kislo jabolko. :-))
Avtobus je na postajah do Maribora pobiral podobno zaspane in pomečkane potnike, kot sva bila midva, v Mariboru pa se nam je pridružila tudi vodička, gospa Metka, ki je "žlobudrala" vso pot tja in nazaj in bila res super v svoji vlogi.
Takole nas je pričakalo jutro na prvem postanku med avstrijskimi planinami blizu Schladminga.
Tole pa je prvi resni postanek. Nemčija. Berthersgaden. Predstavitev žganjekuhe iz encijana. Čeprav v zadnjem času encian gojijo, ima družina Grassl edina dovoljenje, da lahko korenino enciana, iz katere po starodavnem receptu nastane žganje, izkopava tudi v narodnem parku.
Takole pa smo degustirali različne vrste žganja. Lep začetek dneva. :-) Čeprav smo bili majhna skupina, smo popili vse, saj so nam "zagrozili", da bosta v nasprotnem primeru ostanek morala popiti šoferja. To pa smo na vsak način želeli preprečiti. :-))
Vodička nam je med potjo povedala veliko o zgodovini Salzburga. Glede na to, da je v polovici Evrope viden pečat Habsburžanov in njihove vladavine, prav v Salzburgu tega vpliva ni. Mesto so namreč vodili škofje, obogatelo pa je s prodajo soli iz bližnjega rudnika. Sicer pa ob omembi mesta Salzburg marsikdo pomisli na Mozarta.
Wikipedija ve več. :-))
Stojnice na božičnih tržnicah so bile zelo pisane. Avstrijci tem tržnicam pravijo Kristkidl Markt.
Moj dragi je poziral s tipičnim avstrijskim klobukom. Ob moji pripombi, da še ni dovolj star za takšen klobuk, se je prodajalec od srca nasmejal. :-)
Pa še znamenite Mozartove kroglice, ki pa meni, ki ne maram marcipana, sploh ne grejo v slast. :-)) Originalne kroglice, narejene ročno, so v modri embalaži, rdeče pa so narejene industrijsko. Razlika je vidna tudi v ceni.
V tej hiši se je rodil najbolj znameniti avstrijski čudežni deček Wolfgang Amadeus Mozart.
Še sprehod po mestu. Upam, da so vse te zaklenjene ljubezni še vedno tako vroče, kot takrat, ko je bila obešena ključavnica.
Pogled na dvorec Mirabell...
... in na drugi strani na trdnjavo nad mestom.
V ta paviljon na levi strani naj bi zaprli Mozarta, ko ga je ob pisanju Čarobne piščali za daljši čas zapustila ustvarjalna muza. :-))
Vodnjak, v katerem so pred vstopom v mesto očistili konje in vozove, da v mesto ne bi prinesli kuge in drugih bolezni.
Pa še ulični umetniki. :-)
Srebrni Mozart ima celo svojo stran na Facebooku.
Ob spodnjih prizorih pa sem se spomnila na čarovniški šah in morakvarje iz knjig Harry Potter. :-)
Brez, da bi se povzpela v trdnjavo nad mestom seveda ni šlo. Razgled je bil čudovit. Povzpela sva se v kabini zobate železnice, nazaj v mesto pa sva šla peš. V trdnjavi je muzej. Čeprav sva si ga v celoti ogledala, pa naju ni pritegnil. Morda bo čez leta, ko ga bodo do konca obnovili, veliko bolj zanimiv.
Na najinih potovanjih sva se navadila, da vsakič pojeva toplo juho. V Salzburgu sva našla prijetno gostilno in odlično golaževo juho, ki sva jo zalila z domačim pivom. :-)
Mesto Salzburg je svojemu znamenitemu meščanu postavilo spomenik, ki nam je pomahal v slovo preden smo se vkrcali na avtobus.
Prijetno utrujena in polna lepih vtisov sva se v poznih večernih urah vrnila domov. Ne gre brez tega, da pohvalim super organizacijo turistične agencije Relax, prijetno vodičko in oba prvovrstna šoferja.
Lep pozdrav do naslednjič. :-)