Moje prvo naročilo

Jaz si pa znam naložiti delo! Pred prazniki me je sodelavka prosila, da ji naredim vabila za Prvo sveto obhajilo njene hčerke. Zakaj pa ne! Ampak obljubiti je eno, držati obljubo pa drugo. Slabo poznam simboliko, ki spremlja svete zakramente. Sem pa radovedna in se rada kaj novega naučim. No, pa sem se vrgla v globoko vodo! Pravzaprav sploh ni bilo tako težko. Vem, kje iskati. Po vaših blogih. Hvala vsem za ideje in navdih :-) Nastalo je pet približno enakih vabil, saj sem vse izrezala ročno. Napisi so sprintani na šeleshamer in izrezani. Za kelih sem si v slikarju narisala šablono. Rožice so štancane, rdeče pikice pa so narejene z glitter glujem. Edina zahteva naročnice je bila, da naj bodo vabila bolj enostavna. Super!

 

Končano je bilo pozno zvečer in nasledni dan je bilo potrebno vse skupaj oddati, kar je vidno na kvaliteti  fotografij :-(  Sicer pa je najbolj pomembno to, da je bila sodelavka zelo zadovoljna in vesela. Povedala pa mi je še, da je bila tudi njena hčerkica presrečna, ko je videla vabila. In baje bom naslednje leto za njeno tavečjo hčerko tudi delala vabila za birmo. Jupi! Se že veselim novega izziva :-)

Spodnje fotografije pa so nastale na našem dvorišču. Marelica :-) Fotografirala sem jo za sina, da bo videl, kaj ga čaka, ko pride domov. In njegova reakcija, ko je videl fotko: "Mami! Fokus imaš na drenu in ne na marelici." Aja? Bo že držalo, če on tako pravi :-) 

Letos se je oplodilo veliko več cvetov, kot lani. Ko stojim pod marelico, sanjam marmelado, cmoke, pecivo.... in amaretto :-)

Na moj cvetoči encijan sem pa res ponosna! Čisto malo sem ga pred leti prinesla od mame, sedaj pa se je razrasel v pravo preprogo. Veliko punc, ki znajo bolje z rožami, kot jaz, ga ne more vzgojiti. Po mojem preveč komplicirajo. Moj raste skupaj s sivko in trsom jorke. Cveti skozi vse leto, splomladi pa najlepše.

Lep pozdrav do naslednjič :-)

Z motorjem po Sloveniji

Dva dneva  mi je uspevalo uspešno preslišati vsako prošnjo mojega dragega, da se pobereva nekam iz hiše. Pa ne namerno. V knjigo sem "padla". Dobesedno :-) Včeraj pa mi ni bilo več rešitve! Dragi mi je zajtrk prinesel pokazat v posteljo in ga takoj odnesel. Dobro ve, da je to edini način, da sem v trenutku budna :-)

Motor je bil že pripravljen in obrnjen v pravo smer, ko sem se jaz še tlačila v motoristično opremo. Presneta zima! Spet se mi je vse skrčilo! Malo sem stokala in zdihovala, ampak zadrge niso popokale in lahko sva krenila - z vetrom v laseh :-)

Na karti sem z rdečo označila pot, ki sva jo prevozila. Iz Ljutomera prek Ormoža, Ptuja, Slovenske Bistrice, malo po avtocesti, ki sva jo zapustila pri Vojniku, skozi prekrasno Tuhinjsko dolino, skozi Kamnik pa vse do Radovljice, kjer je bil prvi postanek. Druga runda je bila do Jesenic, kjer sva obiskala prijatelje, potem pa do Mojstrane, mimo slapa Peričnik do Aljaževega doma (malo je bilo potrebno pešačiti), pa nazaj v Mojstrano na hitro kosilo, potem pa do Krajnske gore in čez Vršič na primorsko stran. Rada greva z motorjem čez Vršič. Vsaj enkrat na leto. Spomladi je še posebej lepo. In včeraj je bil krasen, sončen dan. Pogled na še vedno zasnežene in s soncem obsijane vrhove je tako čudovit, da jemlje sapo. Vsakič, ko se vozim po naši domovini, me fascinira to, kako hitro se pokrajina spreminja. In kako je čudovita! Povsod v tem malem koščku raja, ki se mu reče Slovenija!

V ozadju je Triglav

V Triglavskem narodnem parku je še vedno sneg

 

Slap Peričnik

Cesta na Vršič

Nisva bila edina motorista :-)

 

Prelaz Vršič 1611 m nad morjem

Našla sva fotografa :-)

 

Moj dragi in njegov Suzuki :-)

Čisto pravi raj pa se začne, ko v enem zadnjih ovinkov na poti iz Vršiča, zagledaš prečudovito, smaragdno zeleno Sočo. Ves čas, kar sva se po dolini Trente vozila ob Soči, sem pod čelado ponavljala verze Simona Gregorčiča. Odo tej prekrasni reki.

 

Simon Gregorčič: SOČI

Krasna si, bistra hči planin,
Brdka v prirodni si lepoti,
ko ti prozornih globočin
nevihte temne srd ne moti -
krasna si, hči planin!
Tvoj tek je živ in je legak
ko hod deklet s planine;
in jasna si ko gorski zrak
in glasna si, kot spev krepak
planinske je mladine -
krasna si, hči planin!
Rad gledam ti v valove bodre,
valove te zelenomodre:
temna zelen planinskih trav
in vedra višnjevost višav
lepo se v njih je zlila;
na rosah sinjega neba,
na rosah zelenih gora
lepoto to si pila -
krasna si, hči planin!
Ti meni si predraga znanka!
Ko z gorskih prišumiš dobrav,
od doma se mi zdiš poslanka,
nesoča mnog mi ljub pozdrav -
Bog sprimi te tu sred planjav!…
Kako glasno, ljubo šumljaš,
ko sred gora še pot imaš!
A ko prideš na ravnine,
zakaj te živa radost mine?
Kaj trudno lezeš in počasi,
zakaj so tožni tvoji glasi?
Težko se ločiš od hribov,
Mar veš, da tečeš tik grobov,
grobov slovenskega domovja?
V tej boli tožna in počasna,
ogromna solza se mi zdiš,
a še kot solza – krasna!
Krasna si, bistra hči planin,
Brdka v prirodni si lepoti,
ko ti prozornih globočin
nevihte temne srd ne moti!
Pa oh, siroti tebi žuga
vihar grozán, vihar strašán;
prihrumel z gorkega bo juga,
divjal čez plodno bo ravan,
ki tvoja jo napaja struga —
gorjé, da daleč ni ta dan!
Nad tabo jasen bo oblok,
krog tebe pa svinčena toča
in dež krvav in solz potok
in blisk in grom — oh, bitva vroča!
Tod sekla bridka bodo jekla,
in ti mi boš krvava tekla:
kri naša te pojila bo,
sovražna te kalila bo!
Takrat se spomni, bistra Soča,
kar gorko ti srce naroča:
Kar bode shranjenih voda
v oblakih tvojega neba,
kar vode v tvojih bo planinah,
kar bode v cvetnih je ravninah,
tačas pridrvi vse na dan,
narasti, vzkipi v tok strašán!
Ne stiskaj v meje se bregov,
srdita čez branove stopi,
ter tujce, zemlje-lačne, vtopi
Na dno razpenjenih valov!

Skozi Bovec, Kobarid in Tolmin je šlo zelo tekoče. Nobene gneče na cestah, prekrasno vreme, ravno prava temperatura za potovanje. Pa še zadnji postanek na idiličnem Petrovem brdu. Iz prejšnjih potovanj vem, da imajo tukaj slastne postrvi :-) Včeraj je bilo že prepozno, da bi še malo posedela. 

Še tale informacija za vse tiste, ki že imate električne avtomobile :-) Me je prijetno presenetilo.

Še zadnja etapa poti čez Železnike, Škofjo Loko, Medvode in Ljubljano - proti domu. Avtocesta je super zadeva za premagovanje dolgih razdalj v kratkem času. Ampak, midva je ne marava preveč. 

Vem, dosti fotografij sem nalepila. Če so pa tako lepe!

Lep pozdrav do naslednjič :-)

Vse najboljše, sine!

Pred šestindvajsetimi leti se je v sončno nedeljsko jutro rodil najin sine :-) Danes praznuje rojstni dan daleč od doma. Na daljnem severu Švedske. Ker ga ne morem stisniti k sebi in mu dati poljubčka, sem mu izdelala voščilnico in jo skupaj z darilom poslala po pošti. Upam, da bo vesel drobne pozornosti. Večje darilo sledi čez dober mesec. Osebno :-)

Ko sva se par dni nazaj pogovarjala po skypu, mi je rekel: "Veš mami, jaz bom vedno ostal otrok. Vedno se bom rad igral." Vem sine. In prav je tako :-) In ravno zaradi tega so na voščilnici lego kocke. Kar nekaj časa me je mučilo, kako bom to izpeljala. Na srečo je Hali objavila voščilnico z lego kockami in mi tudi prijazno pojasnila, kako jo je naredila. Hvala, Hali :-) Včasih je res potreben samo mali namig, pa stvari stečejo same od sebe.

Najin sine je perfekcionist. V vsem, kar dela. Zna pa tudi ceniti delo koga drugega in čas, ki je v to vložen. Rad ima čiste linije in skladne barve. Upam, da sem se dovolj potrudila.

Ozadje voščilnice sem našpricala z vodenimi barvicami, cedilom in zobno ščetko. Uživam v pacanju! Pa še barvo dobim takšno, kot jo želim imeti :-) Lego kocke sem izrezala iz kartona, bunkice pa sem naštancala s pisarniškim luknjačem. Vse skupaj sem zlepila s 3D blazincami. Napis je naprintan. Na rojstnodnevno voščilnico paše rožica, čeprav je namenjena moškemu :-) Je pač narejena iz lego kock.  Voščilnico prijavljam na Craft-alnico: Izziv #80- Moška voščilnica.
 
Takole je voščilnica pozirala mojemu osebnemu fotografu v zelenju in cvetju na domačem vrtu.

  

Tudi kuverto je bilo potrebno primerno okrasiti.

Pa še celotna vsebina paketa, ki je potoval na sever.

Lep pozdrav do naslednjič :-)

Štrikanje

Berem po blogih, da vas vse baše čas. Tudi jaz nisem izjema. Zunaj, na vrtu , je naenkrat ogromno dela. Pa še lepše je biti zunaj, kot pa v stanovanju :-) Zvečer, ko malo gledam televizijo, pa rada vzamem v roke pletilke. Da ne gre gledanje televizije v prazno :-)

Danes pa s tem rjavim mucem z rdečo pentjo lovim zadnje trenutke za prijavo na Deseti izazov - "Braon/Creveno" na Izazovih i slatkiših :-) Srečno, muc! Izkaži se :-)

Muc v družbi palčkov

Pa še dva nagajivčka posebej

Zdaj pa hitro na vrt :-)

Lep pozdrav do naslednjič :-)

Ko me inspirira #12

Čudovit izziv sta tokrat pripravili Vladka in Tina. Mix media. Že takoj, ko sem prebrala, kaj želita od nas, sem bila navdušena. Igranje z barvami in čopičem, umazani prsti, rezanje, lepljenje... ni lepšega! Že dolgo sem iskala izgovor, da si nabavim akrilne barve :-) Različne škatle, ki jih vestno shranjujem v stilu "čez 7 let vse prav pride" so se odlično odrezale pri barvanju. Uporabila sem še pesek iz Sahare, ki sem ga predlani prinesla z dopusta v Tuniziji, časopisni papir, lepilo Mekol, črni flomaster, metalik liner, rumeno prejico, gumb, rafijo in vročo pištolo.
Ogledala sem si nekaj izdelkov v tej tehniki in pričela z delom. Moram priznati, da sem uživala, kot mali otrok! Dragi je samo zmajeval z glavo :-) Ker se nisem mogla ustaviti, so nastale kar tri voščilnice. Vse tri (kot en izdelek) prijavljam na izziv Ko me inspirira #12. Pa tudi fotografij je malo več :-) Moj osebni fotograf je bil na koncu tako navdušen, da je spet po celem stanovanju iskal scene za fotografiranje :-)

 

 

 

 

 

Poleg vsega tega barvanja pa nisem zamudila pomladi :-) Cvetoči dren in marelica me razveseljujeta že ves teden. Čebele veselo letajo okrog in opravljajo svoje delo.

 

Včeraj sem uredila celo gredo jagod, dragi pa se je lotil vrta na drugi strani in posejal vse od redkvice in solate do korenčka. 

Lep pozdrav do naslednjič :-)

Izziv #79 - Barvna inspiracija

Že lep čas sem želela izdelati hudomušno rojstnodnevno voščilnico, ki sem jo videla na enem izmed tujih izzivov.  Normalno, da sem jo priredila malo po svoje :-) Zdela se mi je primerna za tokratni izziv na Craft-alnici, saj sem lahko uporabila celotno predpisano barvno paleto.

Svečke sem sprintala in jih pobarvala s suhimi barvicami, kljub temu, da sem pred časom ugotovila, da ne bom več barvala :-). Robove sem malo posenčila, da prehod ni preveč oster. Enako sem naredila tudi pri napisu. Oboje sem s 3D blazinicami nalepila na podlago, papir iz Müllerja. Ker si spet nisem premerila papirja, mi je bila ena svečka odveč, pa sem jo nalepila v notranjost voščilnice.

Voščilnico prijavljam na:
- Craft-alnica:  Izziv #79 - Barvna inspiracija
- Izazovi i slatkiši: Deveti izazov - Slobodna tema

Takole pa zgleda pri nas, ko moj dragi pospravlja predale :-)

Lep pozdrav do naslednjič :-)

Voščilnica in pecivo

Ponovno mi je uspelo, da lovim zadnje trenutke za prijavo na izziv :-) Ampak tokrat zaradi tega, ker sem želela, da slavljenka vidi voščilnico prej v živo, kot na blogu. Izziv Vintage na Caft-alnici mi je spet dal vetra. Moje sive celice so se pregrevale. Na koncu pa je izpadlo tako, da se bom tokrat na Craft-alnici grebla z dvema izdelkoma :-)

Prijateljica je včeraj, 1.aprila, slavila svojih prvih 40 let. Sama zase pravi, da je prvoaprilska šala in da njen tata še danes ne ve, če je dobil hčerko ali sina :-) Ker rada potuje in po svetu vlači tudi svojega dragega in oba mala otroka, sem se odločila, da ji pripravim nekaj v stilu potovanja. Nastala je tale samostoječa voščilnica.

Vintage zemljevid sveta sem našla na netu. Enkrat sem ga že uporabila. Tudi kovček je sprintan, prilepljen na debelejši karton in s 3D blazinicami pritrjen na zemljevid. Nalepke z imeni krajev sem pa naredila sama. Tudi številko sem sama oblikovala in izrezala.

Torej, draga Sandra, naj ti bo tudi s štirimi križi tako lepo, ali pa še lepše, kot do sedaj :-)

Voščilnico prijavljam na:
CRAFT-alnica: Izziv #78 - Vintage
Izazovi i slatkiši: Deveti izazov - Slobodna tema

Imam pa še en recept za vas. V slikah :-) Zelo preprost in po ocenah mojih sladkosnedcev, zelo okusen. Vedno sem rada gledala pod prste svoji babici. In tale recept je njen, tudi vintage :-) Je pa super ideja posebno za čas po praznikih, saj je pravzaprav tole "reciklirana" sladica iz ostankov. Imenuje se Kruhov narastek. Točno stehtanih sestavin tukaj ni. Uporabim pač vse, kar ostane. Edina pripomba mojih mojstrov za uničevanje sladic je ta, da čokolade ni nikdar preveč :-)

Sestavine (približno):
- 3-4 žemljice (stare 3 dni)
- 3/4 litra mleka
- 2-3 dcl kisle smetane
- 1 jajce
- žlica sladkorja
- rozine
- jedilna čokolada

Postopek:
Žemljice narežemo na kolobarje in jih prelijemo z vrelim mlekom. Počakamo, da se pošteno prepojijo in ohladijo. Pekač namažemo z margarino. Zmešamo smetano, jajce in žlico sladkorja. V pekač naložimo eno plast žemljic. Prelijemo s smetano, potrosimo z rozinami in po celem narežemo čokolado. Postopek ponavljamo tako dolgo, koliko imamo sestavin. Zadnjo plast žemljic prelijemo s smetano in z mlekom, če ga je kaj ostalo v skledi. Pečemo približno pol ure pri 200 stopinj, oziroma dokler ni po vrhu zlato zapečeno.

 

 

Na žalost mi ni uspelo pofotkati pečene sladice. Ko jo namreč dam na mizo in se vrnem s fotoaparatom, vsakič najdem takšno sceno...

Lep pozdrav do naslednjič :-)