nedelja, 3. september 2017

Po nekdanji Jugoslaviji 2017

Lansko leto nama je bilo v Črni Gori tako všeč, da se ni bilo težko odločiti, kam jo bova mahnila letos. Čeprav se je vse skupaj precej slabo začelo in bi se po petih urah potovanja skoraj končalo, sva se naslednjih 14 dni imela lepo, spoznala veliko ljudi, obiskala čudovite kraje in se spočila. 
 

Cilj prvega dne potovanja je bilo Sarajevo. Večer sva želela preživeti na Baščaršiji. Usoda pa se je malce poigrala z nama. V zgodnjih popoldanskih urah sva imela malo pred Tuzlo prometno nesrečo. Ne kriva, ne dolžna. :-( Zavijala sva levo, voznik za nama pa ni bil pozoren in je treščil v naju.  Celotni postopek s policijo je trajal debelih 6 ur. Dobila sva potrdilo, da je avto v voznem stanju in da lahko nadaljujeva pot, samo luči je treba usposobiti. Našla sva mehanika, ki se je poigral z lepilnim trakom, sestavil razbiti luči in zamenjal žarnice. Prtljažnik pa zaprl z gumico.  Pozno zvečer sva s pošteno »ranjenim« avtom prispela v Sarajevo, ga parkirala v najeto garažo in pozabila na Baščaršijo. Utrujena sva zaspala.  Naslednje jutro sva se odločila, da ne bova delala drame iz dogodka, ki ga ni več moč spremeniti, pač pa se bova podala iskat nove, pozitivne dogodivščine. Prva izmed teh je bila kava na Baščaršiji.

Sarajevo
Za mojim hrbtom je Baščaršija

 
Edina sva čakala, da se na semaforju prižge zelena luč. :-)
 
Končno: Baščaršija.

Zajtrk

Po novem se reče bosanska kava


Notranjost džamije





Proti meji s Črno Goro sva se vozila po čudoviti pokrajini z globokimi kanjoni, tuneli in mostovi. Kanjon reke Tare je eden najglobljih v Evropi. O tem, kakšna je cesta ob Tari od Foče do mejnega prehoda Šćepan Polje, pa nima smisla zgubljati besed. :-)

Foča

Kanjon Tare

To je pa že Črna Gora


Že pošteno lačna sva prispela v Črno Goro in se pred  Nikšićem ustavila v restavraciji na kosilu. Jedla sva teletino, pripravljeno v saču. Tisti, ki poznate sač, veste, o čem govorim. Doma se nama redko posreči najti dobro restavracijo, v Črni Gori pa nama v dveh zaporednih dopustih ni uspelo najti slabe. Kjerkoli sva jedla, povsod je bila hrana sveža in okusna. Za prste polizati.


V Sutomoru je bilo snidenje  s Slavico in lastnikoma apartmajev zelo prisrčno.  

Tisti, ki na dopustu iščete mir, nikar ne hodite v Črno Goro poleti. Še posebej pa ne v Sutomore. Na plaži in na plitvini v morju se gnete ogromno ljudi. Prostora za plavanje pa je dovolj, še preveč. Na stojnicah in v restavracijah dobiš vse, kar ti poželi srce. In to za majhen denar in postreženo z nasmehom.

Prijazna dekleta so ves dan pekle palačinke
Plaža v Sutomoru



Dragi si je omislil klobuk. :-)

V lokalih nad plažo se poje in pleše ves dan.




Ker nama je bila lansko leto zelo všeč vožnja z vlakom iz Sutomora v Bar, sva letos vajo ponovila.

Železniška postaja Sutomore
Gremo na vlak
  
Pogled na Sutomore z železniške postaje

Bar

Stari Bar

Dragi uživa

Še nekaj utrinkov mesteca, ki ga po potresu leta 1979 počasi in lepo obnavljajo


V Stari Bar sva šla na kosilo, spoznala lastnika restavracije, ki je povedal, da je gazda žena on pa je gazdarica, sanitarne inšpektorje, ki so sredi dneva peli z muzikanti v restavraciji in soseda, ki ima takoj zraven trgovino s spominki in je nekoč v okolici Celja obiral hmelj. O tem, kako dobra je bila teletina v vinu, pa kdaj drugič. :-) 

Pjesma sredi dneva! :-)

Teletina v vinu

"Gazdarica" Ljubomir, ki zase pravi, da sploh ni pravi Črnogorec, saj cele dneve dela. :-)

Zadnji dan v Sutomoru se je Neptun razjezil nad bučno muziko v lokalih in naredil visoke valove. :-) Samo peščica junakov nas je uživala v nenavadni igri narave.
 





Zadnji večer v Sutomoru sva povabila na kozarec našega vina Lelo, Bata in Slavico. Prijetno smo se naklepetali in nasmejali.

Slavica je "glavna". :-) Lela in Bato sta samo lastnika. :-)

Naslednjič vas bova peljala na ogled Skadarskega jezera in okolice. :-)


17 komentarjev:

MOJCA BOŽIČ pravi ...

Saj veš, da vedno uživam, ko berem tvoje potopise iz vajinih potovanj...ampak živce pa imata...že na začetku bi človek lahko popenu, začneš z nesrečo... ampak ne...vidva hladna kot špricar...pravljica se nadaljuje. Bravo za to potrpežljivost...A to pride z leti?????:-))

Helena pravi ...

Všeč mi je vajina miselnost: kar se je zgodilo in ne moreš popraviti, pusti za sabo in pogumno naprej ...
Ja, tam doli (in še kje) je doma prijaznost in gostoljubje. Vidim, da sta se fino imela in se počutita kot doma :)

helena pravi ...

Me je stisnilo, ker sem mislila, da sta bila z motorjem, ampak OK, avto je še vedno malo bolj varna zadeva. Pleh bosta že poštimala, samo da je z vama vse v redu. Sta bila med prvimi obiskovalci dneva na Baščaršiji, ker je še vse prazno? Za "futr" sem vama fouš in se mi kar sline cedijo, ampak za obalo pa parva nič. jaz v tako gužvo ne bi šla, pa če mi plačaš. Me naredijo živčno...... :), pol sem pa tečna :) :)

ArtMBR pravi ...

Pri tebi cenim, da vedno zadeve "dokončaš". Jaz sem s potopisi morala nehati, ker mi nikakor več ne znese, pa mi je žal, ko vidim tvoje, saj imaš večen spomin, pa še nam pokažeš. Točno ti detajli, ki si jih poudarila, so na potovanjih tudi meni všeč. Ja začelo se vama je s smolo, ampak se zgodi. Mi smo šli tudi lani z nadomestnim vozilom na morje, ker smo imeli en dan prej nesrečo. In točno tako kot ti smo gledali na stvar, čeprav je bila zelo "draga". Komaj čakam nadaljevanje. Moram pa te pohvaliti še za ustvarjanje, ker sem bolj malo na računalniku, sem skopa s sprotnim komentiranjem.

Metuljčica pravi ...

Jupiiii, spet bo uživancija, jaz sem tako zelo vesela tvojih potopisov, tako zelo lepo znaš vse opisati in opremiš še s fotografijami, da je pravo veselje. Škoda za začetno smolo, a hvala bogu da se vama ni nič zgodilo in da sta znala pozitivno naprej....

Majda pravi ...

Hvala za tole potepanje - se mi je za hip zazdelo, da popotujem z vama :-)
Še veeiko podobnih užitkov ti želim, Majda

Hali pravi ...

Morda bi se lahko v NIkšiču tudi srečali he he.. no mi smo samo potovali skozi. Še dobra, da je avto ostal v voznem stanju in da sta uživala. Ja ljudje še znajo "živeti" in se veseliti in slabo hrano res težko najdeš na Balkanu..vsaj v takšnih malih mestih. Jaz sem bila očarana nad prijaznostjo in toplno ljudi v Makedoniji. Zdaj razumem moža, ki hodi službeno za mesec dni dol...ti zlezejo pod kožo, sva v en glas rekli s Tinkaro, ko sva se pogovarjali, kako je bilo na našem letošnjem "popotovanju". Ne vem, če bom tako pridna kot ti in spravila vse skupaj v pisno obliko :-)

moi pravi ...

Oprosti, ampak jaz kar potujem z vama. Dobra sta, da sta tako nadaljevala pot. Sicer pa, kaj pa bi? Avto vozen, vse spakirano, dopust planiran.
Po krasnih krajih sta se vozila, samo ceste ... Mi kar slabo postane, ko se spomnim ovinkov, vročine in tistega tovornjaka pred nami (no, njegov auspuh). Sač pogrešam, pri nas ga je delal dedi, za prste obliznit, na koncu smo vsi še točali v božanski sok, ki se je naredil iz vseh sestavin. Bo treba v akcijo, ali pa dol, tako kot vi2.
Res krasen izlet, dobro napisan potopis, ki te bo še dolgo spominjal na ta dopust.
objem, moi

Zvonka pravi ...

Res čudovito potovanje in čudovito je brati tvoje zapise, prav uživam in podoživljam vajino uživanje. Hvala
in cakam nadaljevanje. Lp

Cvetoči travnik pravi ...

Se mi je zdelo, da začetek šele pride:), je pa zabavno in zanimivo tudi od repa nazaj:). To, da se po nesreči, ki je hvala bogu terjala samo poškodbo pleha, je vredno velike pohvale, res sta frajerja:). Na Baščaršijo imam lepe spomine in lepo jo je bilo v slikah podoživeti z vama. Da sta se dobr "futrala" ne dvomim in sploh vidim, da znata uživat - super. Pozdravček, Andreja

Valerija pravi ...

Ooo, vidva s tvojim dragim pa res znata uživati. Me veseli, da je potovanje kljub slabemu začetku lepo potekalo.

vilinke pravi ...

Še dobro da nista bila z motorom na poti in da ni bilo nič hujšega z vama, Pleh se bo že popravil. Všeč mi je da si zaradi tega neprijetnega dogodka nista pustila pokvariti dopusta. Tako je prav.
LP Vilinke

Andreja pravi ...

Res bravo za potrpežljivost in voljo za pot dalje :-))
Drugače pa je videti, da sta uživala v čudoviti naravi in pravi družbi. Lepe fotke si nam pokazala.

Moje drobtinice23 pravi ...
Avtor je odstranil ta komentar.
Moje drobtinice23 pravi ...

Vsako leto se prav veselim tvoji potopisov, ker mi ni treba nikamor daleč od doma, pa vseeno vem kako je v naši bivši jugi :D ( sami lepi spomini )
Sonja tako doživeto pišeš, da te je res milina brati. Očitno sta z dragim v kufre spakirala veliko mero potrpežljivosti glede na dogodek, ki se vama je pripetil. Tako je tudi prav, ni vredno, da nam takšni pripetljaji pokvarijo trenutke, ki smo si jih rezervirali za uživanje. Komaj čakam nadaljevanje.
papa

Keti's Projects pravi ...

Krasno. Tudi midva sva v Črni gori in Bosni vedno dobro jedla. Kako je luštno pogledat fotke in se spomnit krajev. Stari Bar je bil tudi nama všeč.

vrtnica pravi ...

Zelo lepo..krasno!