Iz Sutomora v Prižbo in domov

Po divjem tednu na cesti po Bosni in v prelepi, vendar kaotični Črni Gori, nas čaka še teden počitka v Prižbi na Korčuli. Ampak najprej je treba priti do tja. :-)

Z dragim sva preučevala avtokarto in se odločila, da greva iz Črne Gore v Bosno in potem iz Bosne na Hrvaško. Po kilometrih se nama je tako zdelo najbolj primerno. Ko sva plan potovanja omenila Bati, nama je predlagal, da greva ob obali do Tivata, potem pa na trajekt čez Boko Kotorsko in bova zelo hitro na meji s Hrvaško. Trajekt? Takoj sva spremenila plan potovanja. Prehod meje, celo dveh, zna biti zelo zamudna zadeva. To pa nama ni najbolj dišalo. V soparnem jutru po nočni nevihti sva se poslovila od Sutomora in krenila novim dogodivščinam naproti. Zaradi razbitega avta s cmokom v grlu in številko avtovleke na dosegu roke. Ampak, na srečo je bil najin strah odveč. :-)

Lansko leto se je najino raziskovanja Črne Gore zaključilo v Kotorju, zato je bilo še bolj zanimivo peljati se skozi neznane kraje do Tivata, Hercegnovega in mejnega prehoda s Hrvaško.

Trajekt

Boka Kotorska

Trajekt čez Boko Kotorsko zelo skrajša pot okoli zaliva. Ampak to je bolj splav, kot trajekt. :-) Služi pa svojemu namenu. Na mejnem prehodu sva se pošteno načakala, kar sva tudi pričakovala.

Pred mejnim prehodom s Hrvaško

Po slabi uri vožnje sva se že peljala mimo Dubrovnika in kmalu sva prispela na polotok Pelješac. Ustavila sva se v mestu Ston, ki naju je s svojim obzidjem in restavracijami iz katerih so se širile omamne vonjave, popolnoma očaral. Ni bilo veliko časa za posedeti. Čakal naju je še lep kos poti.

Ston

Pelješac je zelo slikovit. Prometa ni bilo veliko. V Orebiću sva počakala trajekt za Korčulo in se veselila skorajšnjega konca potovanja. Pozno popoldne sva prispela v Prižbo.

Orebić

Na trajektu za Korčulo

Prižba prvotno sploh ni bila planirana kot najin letošnji dopust. Ker pa Veronika ni mogla dobiti več kot teden dni dopusta in sta z Andrejem že v začetku  leta rezervirala apartma v Prižbi in celo plačala avans, sva se midva "žrtvovala" in prevzela prvi teden namesto njiju. :-)

Najin apartma

Plaža

Pot s plaže

Avtokamp v senci. Ko bova velika, bova potovala z avtodomom. :-)

Tukaj so bile na delu pridne roke. :-)

Na poti iz trgovine.

Sončni zahod je obvezen morski motiv. :-)

Moj osebni kuhar in njegova "lokomotiva".

Morska idila.

Popolni dopust na kopnem....

.... in na morju.

Nad malim mestecem in apartmajem, oddaljenim od plaže samo 20 metrov, sva bila navdušena. Naplavala sva se, si odpočila, prebrala veliko knjig in se imela zelo lepo. Avto sva premaknila samo toliko, da sva si v Blatu, najbližjem večjem mestu, nakupila hrane za ves teden. Za raziskovanje otoka bo priložnost kdaj drugič. :-)

Pred spanjem....

... še ena umetniška. :-)

Naslednjo nedeljo sta naju v apartmaju "zamenjala" Veronika in Andrej, midva pa sva krenila proti domu.

 
Najprej s trajektom nazaj na Pelješac, potem pa še z enim v Ploče, po avtocesti do Splita in po najini že znani poti čez Knin, Gračac, Plitvice, Karlovac, Zagreb, Varaždin in v Središču ob Dravi nazaj v Slovenijo.

Dominće na Korčuli

Najin ranjenec med samimi "celimi" lepotci.

Trpanj na Pelješcu

Ploče

V petnajstih dneh vročega avgusta 2017 sva po nekdanji skupni državi prevozila 2000 kilometrov. Spoznala sva veliko prijaznih ljudi, odkrila prelepe kraje, si napolnila baterije in se naučila, da nesreča nikdar ne počiva, pa če si še tako previden. Zato pa je potrebno vsak dan vzeti kot darilo.