sreda, 31. avgust 2016

Po stari Jugi: Sutomore - Ražanac - Ljutomer

Počasi se bo  treba  odpraviti proti domu. Brez skrbi, ne gremo naravnost in ne po isti poti, po kateri smo prispeli v Sutomore. Za slovo od črnogorskega morja še nekaj fotk čudovitih valov zadnjih dni. Morje je dober maser! :-)
 
To je pravi užitek!
 
Dopust vedno prehitro mine. Vseeno, če si privoščiš samo podaljšani vikend, ali pa skoraj dva tedna drugačnega ritma, kot običajno. Prvotni plan je bil, da se domov vrneva čez Sarajevo. Nekaj dni pred koncem dopusta pa mi je blogerska prijateljica sporočila, da je trenutno blizu Nina in da se morava na poti domov ustaviti pri njej. Poznate tisto ljudsko modrost, da žabe ni težko nagnati v vodo? Naju pa ni težko prepričati, da spremeniva plan. Sarajevo naju bo počakalo. :-)


Dragi je moral »resetirati« analogno navigacijo in na novo »naložiti« pot. To zgleda približno takole, da čez posteljo (doma pa čez kuhinjsko mizo), razgrne avtokarto. V smeri proti cilju poišče najbolj zavite ceste. Na A4 liste z velikimi črkami in debelim flomastrom vpisuje večje kraje, skozi katere bova potovala. Liste oštevilči in vloži v mapo. Med vožnjo imam mapo pri sebi, spremljam smerokaze in fotkam pokrajino, ki brzi mimo naju. Dragi lahko vozi brez postanka in se sploh ne utrudi, jaz sem pa ves čas na preži, da slučajno kakšen motorist ali pa nenavadno ime kraja ne ostane neopaženo. :-)

Analogna navigacija :-)
"Navigacija" je pokazala, da se bova proti bosansko hercegovski meji peljala čez hribe in doline pod Lovčenom proti mejnemu prehodu Klobuk. Ko sva se vozila že skoraj dve uri in še vedno nisva prišla nikamor, sva v gostilni ob cesti, sredi ničesar, vprašala za pot. Lastnik naju je čudno pogledal in nama odsvetoval vožnjo v začrtani smeri zaradi zelo slabe ceste. Usmeril naju je proti Kotorju. Pa tako sva se izogibala cestam, ki sva jih že prevozila! Sva se pa peljala skozi Njegoševo rojstno vas Njeguši, ki sva jo par dni nazaj izpustila iz predvidenih ogledov. Nenadejano in nenačrtovano sva se potem še lep čas peljala ob morju in se naužila lepot bokokotorskega zaliva, ki ga nekateri imenujejo najjužnejši evropski fjord, čeprav to ni.  
Planinska cesta...
... je zelo zavita....
 
...in slikovita.

Tukaj sva vprašala za pot. Domače žganje je bilo odlično, toaletni prostori pa zelo čisti.

Pred dnevi sva se pripeljala z leve strani, tokrat gremo naravnost na serpentine do Kotorja.

Boka Kotorska



Še zadnji pogled na Boko Kotorsko.
Na mejnem prehodu med Črno Goro in Bosno in Hercegovino nama je carinik na najino željo z velikim veseljem v potna lista pritisnil žig in nama v slovenščini zaželel srečno pot. Čisto zares sva debelo pogledala. :-) 
Slovo od Črne Gore
Bosno in Hercegovino sva prevozila brez večjih težav. Smerokazov ob cesti je malo več kot v Črni Gori, ampak še vedno najbolj zaleže metoda vprašaj mimoidoče, če želiš najti pravo smer. :-)
Na poti sva obnovila tudi zarjavelo znanje cirilice :-)
  
Namakalni sistem pri Trebinju
Lepo se je bilo peljati po slikovitih cestah Bosne in Hercegovine



Prihajamo na Hrvaško
Na Hrvaško sva prišla malo pred Sinjem in kmalu vozila po cesti, ki jo zelo dobro poznava, proti Kninu in Gračacu.  

Cilj petkovega popoldneva je bil Ražanac, mestece pri Ninu, kjer poletje preživlja Sandra. Ja, prav ste prebrali. :-) Tista Sandra z bloga KO TO TAMO..., ki super kuha, vrhunsko fotografira in zna narediti še 1000 in eno stvar. Obožuje svojo družino ter z veseljem ponudi prenočišče in katero njenih kulinaričnih specialitet svojim gostom. S Sandro se prek bloga »poznava« že dolga štiri leta. Priložnosti, da se spoznava tudi v živo, nikakor nisem smela zamuditi.

Ražanac
 
Takšno idilo sem pogrešala v Črni gori
 



Zajtrk pri Sandri. :-)
 
 
Foto Sandra:  Jutranji sprehod
Na poti v Nin
 
Soline pri Ninu

Dokumentiranje nastanka še enega selfija. :-)

Vhod v Nin


Sandra, hvala za vse! Vedno se bom z velikim veseljem spominjala najinega srečanja. :-)

Foto Sandra: Dragi v akciji.

Selfi Sandra

Foto Sandra: Poletna obutev
V soboto sva se proti večeru poslovila od najine gostiteljice in njene čudovite hiše (Stella Maria), sedla v avto in se odpeljala. Kilometer in pol, ko se je avto sredi klanca ustavil. Ni zmanjkalo bencina. Kar tako se naju je naveličal. Prva misel je bila, da greva iskat mehanika. Ampak, kam. Do torka (v ponedeljek je bil praznik) se gotovo ne bo nikomur zdelo vredno pogledati najinega pacienta. Na srečo sva se hitro spomnila, da imava plačano asistenco za tujino. Poklicala sva zavarovalnico in ni minila ura, pa smo se že peljali proti domu. Midva kot sopotnika v kabini vlečnega vozila, najin stari Volvo pa na prikolici. Do danes še ni dal od sebe znakov življenja. :-(

Tudi tako se da priti domov. :-)
Prav lepo je bilo potovati skozi kraje, ki so bili nekoč del skupne države. Škoda za vso sovraštvo, za vse grozljive stvari, ki so se tam dogajale. Ljudje so kljub vsemu, kar so doživeli, še vedno prijazni,  topli in odprti. Predvsem starejši z velikim spoštovanjem in nostalgijo govorijo o Sloveniji.  Pokrajina je čudovita. Gotovo se še vrneva in raziščeva kotičke, ki sva jih tokrat zgrešila. :-)

Hvala, ker ste potovali z nama in me s komentarji spodbujali, da sem končala projekt Po stari Jugi. :-)

Prijatno!


Po stari Jugi:
- Ljutomer - Sutomore
- Kotor - Ulcinj
- Lovćen
- Sutomore - Ražanac - Ljutomer


ponedeljek, 29. avgust 2016

Po stari Jugi - Lovćen

Danes nas čaka vzpon na 1600 metrov nad morjem. Na Lovćen, kot ste pravilno ugibale v komentarjih pod predhodno objavo. Obiskali bomo črnogorskega vladiko in pesnika, avtorja Gorskega venca,  Petra II. Petrovića Njegoša (Wikipedija).

Mislim, da obisk Črne Gore ne bi bil popoln brez izleta v zgodovino. In zgodovina Črne Gore je tako razgibana, kot njena pokrajina. :-)

Iz Sutomora proti Budvi sva se peljala ob obali, potem pa zavila v planine.





Proti nekoč najmanjši prestolnici Evrope, Cetinju, pelje slikovita in zelo lepa cesta. Razgled je fantastičen. Cetinje leži na nadmorski višini 660 metrov. Danes je predvsem kulturno (Wikipedija) središče Črne Gore. 

Park v Cetinju

Dragi je nadomestil stražarja :-)

Ena izmed palač na trgu


Veliko vsega je za pogledati

Vhod v Biljardo

 Sprehodila sva se po čudovitem parku in si najprej od zunaj ogledala vse palače. Odločila sva se, da obiščeva samo Njegošev dom, palačo Biljardo (Link). Ime je dobila po mizi za biljard, ki jo je vladika dal pripeljati iz Dunaja.V muzeju se ne sme fotografirati in moj dragi je imel precej dolgi nos zaradi tega. :-)

Po ogledu muzeja sva sedla v kavarno na trgu, da bi popila kavo in šilček domačega žganja. Za zdravje. :-) Da je Cetinje zaspano mestece, so nama potrdili trije natakarji, ki so z velikimi težavami in  "v počasnem posnetku" uspeli vse naročeno prinesti na mizo. :-)

Sprehod po Cetinju





Najin cilj tega dne je bil Njegošev mavzolej na drugem najvišjem vrhu Črne Gore, na Lovćenu,  Nekaj ovinkov nad Cetinjem je vstop v Narodni park Lovćen, kjer je potrebno plačati simbolično vstopnino. Ceste tistim s slabimi živci, ne priporočam. :-) 


Vhod v narodni park Lovćen


Ozka planinska cesta
 

Tu in tam je manjkal kos ograje nad prepadom, občasno pa je naproti priletel kakšen kamikaza, ki se mu je strašansko mudilo. Ampak lepote pokrajine odtehtajo vse izzive. :-) Moj dragi za spremembo ni rinil čisto do konca ceste, ampak sva avto pustila na prvem prostem mestu ob cesti.
Avto sva pustila ob cesti
Ploščad je namenjena obračanju, ne pa parkiranju. :-)

Pod stopniščem, ki vodi do mavzoleja

Pogled s stopnišča

Ena umetniška. :-)

Moj fotoaparat je majhen, ima pa vse, kar imajo veliki. :-)

Črnogorska narodna noša....

... in gusle
Do mavzoleja (Link) vodi 461 stopnic. Velikim ljudem se je treba primerno pokloniti. Tudi z grizenjem kolen. :-) Tako, kot je lep mavzolej in Njegoševa skulptura, delo znanega hrvaškega kiparja Ivana Meštrovića, je lep in nepozaben tudi razgled z razgledne ploščadi za mavzolejem.

Skulptura

Kripta

Izhod na razgledno ploščad

Pogled na planine...

... in Boko kotorsko....

... in okrog svoje osi. :-)





Dragi je pregledal in poslikal vse motorje. :-)

O tem, da so v Črni Gori smerokazi bolj izjema, kot pravilo, sem že pisala. Tudi pri spustu iz Lovćena se nama je tabla za Njeguše (rojstno vas velikega vladike) in Kotor skrila za drugo, malo večjo reklamno tablo. Pa dobro, da se je, saj sva zaradi tega našla park, kjer so kipi vladarjev dinastije Petrović Njegoš (Wikipedija). 

Grb
Celotna dinastija, zbrana na enem mestu.

Ker je bil plan tistega dne Kotor, sva se obrnila in še enkrat reskirala vzpon do odcepa za Njeguše. Če bi vedela, kakšna cesta naju čaka tam, bi se verjetno rajši še 10x peljala do Cetinja in nazaj na Lovćen. :-) 
Tega smerokaza ni problem spregledati. :-)
Imenovati tisto razrito in ozko cesto kozja steza, bi bilo čisto pretiravanje. Mislim, da je niti koze ne bi izbrale za svoj sprehod. :-)  Tu in tam sva se spraševala, če ima smisel riniti naprej. In potem je kot v odgovor spet priletel kakšen kamikaza. :-) Se pravi, da je življenje na drugi strani! 
Temu bi se naj reklo cesta. :-)

Pod menoj je Boka kotorska



Ko sva zapustila nacionalni park Lovćen, sva se začela spuščati proti Kotorju.


Ker nimava palice za selfi, naju je fotografirala natakarica

Nekaj utrinkov spusta proti Kotorju





Kotor
Cesta do Kotorja po številu serpentin spominja na cesto na naš Vršič, le razgled je drugačen. In vozniki. Predvsem domačini, ki ne morejo razumeti, zakaj tujci vozijo tako previdno in počasi.  Kotor smo si ogledali v prejšnji objavi. Jemljem si malo umetniške svobode. :-) Namesto kronološkega zaporedja dogodkov sem se odločila za tematsko razporeditev objav.

Ko razmišljam o vsem, kar sva videla, velikokrat pomislim, da bi bilo morda bolje pred odhodom prebrati čim več informacij in narediti podroben načrt. Ampak vedno znova spoznam, da si veliko več zapomnim, če najprej neko stvar vidim in pozneje preberem vse podrobnosti.  Tudi načrt potovanja je pametneje narediti bolj ohlapno, da ga lahko spreminjaš po trenutnem navdihu.  Vsega pa tako ali tako ni mogoče nikdar pregledati in predelati.  

Še malo, pa se bomo skupaj odpravili proti domu. Vmes nas  čaka še majhno presenečenje. Spoznali bomo eno fejst fajn punco.:-)


Po stari Jugi:
- Ljutomer - Sutomore
- Kotor - Ulcinj
- Lovćen
- Sutomore - Ražanac - Ljutomer