torek, 29. julij 2014

Z motorjem v Romunijo - četrti del



Za zadnji del najine poti nam je preostalo še kar nekaj kilometrov zanimive vožnje do doma.

Nadaljujmo na cesti proti mestu Sibiu.

V mesto sva prispela v zgodnjem popoldnevu v soncu in vročini. Motor sva parkirala sredi promenade pod drevo, da ga slučajno ne bi kdo spregledal :-). Priklenila sva čelade in jakne in šla pogledat, kam sva prišla.


Vsi gledajo Hayabuso...


Sibiu (Hermannstadt) je bil leta 2007 evropska prestolnica kulture, prebivalci pa kot tuji jezik večinoma uporabljajo nemščino. Spet sva se navduševala nad muzeji in krasnimi srednjeveškimi stavbami. Opazila pa sva, da so cene v lokalih precej višje, kot sva jih bila vajena do tedaj. Sprehajala sva se in fotografirala in spregledala, da se bližajo črni oblaki. 




S tega mesta so zjutraj startali kolesarji na Transfalgarsan

Simpatičen fant .-)

Pogled na mesto s stolpa

Še nekaj utrinkov

Nevihta se bliža






Ko je začelo deževati, sva pospešila proti motorju in še pravi čas vzela jakne in čelade, da se niso zmočile. Najhujši naliv sva prevedrila pod šotorom restavracije, potem pa si na hitro oblekla dežne kombinezone in upala, da bo nehalo deževati. 

Nevihta
Ampak, naredila sva račun brez krčmarja! Skoraj tri ure sva se vozila v nalivu. Vsak kamion, ki sva ga srečala, naju je zalil prek glave.  Lahko bi rekla, da sva imela all inclusive potovanje  :-).  Malo me je skrbelo, kako bo s prenočiščem. Če naju v recepciji zagledajo premočena kot cucka, naju bodo ali nagnali, ali pa se izgovorili, da nimajo proste sobe. Ampak sploh ni bilo težav. Nisva se veliko trudila z iskanjem. Pri prvi tabli z napisom penzion v bližini mesta Deva sva zavila z glavne ceste in vprašala za sobo. In dobila sva še en glavni dobitek :-). Ogromno sobo in kopalnico z masažno kadjo. Po tem, ko sva po celi sobi razstavila premočeno obleko, sva šla na odlično večerjo v restavracijo penziona.  

Po zajtrku sva se sprehodila po vasi in si v vaški trgovini kupila vodo  za na pot. 
Vaška trgovina

Jutranji mir na vasi
Ker sva prejšnje popoldne vozila brez postankov, sva bila v precejšnji prednosti pred najinim planom. V mesto Arad, kjer bi morala prenočiti zadnjo noč, sva prispela v sončnem sobotnem dopoldnevu. Arad je bil za moje pojme najlepše mesto, kar sva jih na poti obiskala. Morda zaradi tega, ker ni bilo gneče, ali zaradi nostalgičnega avtomobila, ki je polival vodo po cesti, ali zaradi tihih tramvajev, morda pa zato, ker sva ustavila pred mestno hišo, kjer so bile poroke. Kdo ve! 









Odločila sva se, da zadnjo noč potovanja prespiva na Madžarskem. 
Mejni prehod med Romunijo in Madžarsko

Ko sva prestopila mejo, sva si zaželela golaževe juhe in jo v naključni čardi ob poti tudi dobila. Bila je dobra za prste polizati :-).


Pred večerom sva prispela v mesto Szeged in optimistično zavila proti prvemu hotelu. Dragi je šel vprašat za prosto sobo in prišel nazaj do mene z nosom, dolgim do tal. Nič ne bo s prenočiščem, je rekel. V mestu je svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju in zasedeni so tako vsi hoteli, kot privatne sobe. Ampak, midva se ne dava! Če naju je ves čas na poti spremljala sreča, bi bilo popolnoma brez smisla, da nama zadnjo noč obrne hrbet. Zato sva polna optimizma tako dolgo krožila po mestu, da sva našla prosto sobo in to pri možakarju, ki živi v Subotici, ima dvojno državljanstvo, v Szegedu pa je kupil hišo, kjer oddaja sobe.  Z dragim sta seveda takoj ugotovila, da sta služila vojsko v istih vojašnicah in debate kar ni hotelo biti konec. Moški! :-)


Na dvorišču najinega zadnjega prenočišča

Zvečer sva šla peš v središče mesta, se sprehodila ob Tisi in občudovala krasne zgradbe, pompozne spomenike in čudovito železniško postajo. Kot iz filma.


Spomenik vojakom iz prve svetovne vojne


Sončni zahod

Ob Tisi

Tudi peš znam hoditi :-)

Središče mesta Szeged

Fanfare

Zanimiva fasada

Železniška postaja

Nostalgija

Samo še Orient Expres manjka...
Nedelja, zadnji dan najinega potovanja je bila tudi najbolj vroč dan. Ves dan sva se kuhala v motoristični opremi, ampak iz izkušenj veva, da se je za vožnjo z motorjem potrebno dobro obleči. Med samo vožnjo itak ni nikdar prevroče, ob postanku pa pač na hitro podreš rekord v hitrostnem slačenju in oblačenju :-).

Tukaj je še nekaj utrinkov s poti: krasna mesta, neskončna polja, lepe ceste.

Tukaj so potekala tekmovanja v kajaku in kanuju

Po čem vemo, da smo na Madžarskem? :-)

Baja

Čebelice


Motorist iz Norveške je msilil, da potrebujeva pomoč, ker sva stala ob cesti
 
Pšenica je požeta
Prispeli smo nazaj domov. Hvala, ker ste bili z nama na tej poti. Hvala za vse lepe komentarje. Romunijo sem opisala tako, kot sva jo doživela midva. Z doma sva šla z željo, da nama bo lepo in tako je tudi bilo. Gotovo je v velikih mestih veliko kriminala ter umazanije in povsod ne naletiš na prijazne ljudi. Ampak, midva slabih stvari nisva iskala  :-).

Drum bun! (Srečno pot!)

22 komentarjev:

jasna varcakovic pravi ...

Definitivno si promijenila moje misljenje o posjeti Rumuniji ; sad je na mnogo visem mjestu na mojoj listi. Uciniti sve to na motoru je sigurno mnogo zabavnije!

Martina pravi ...

Predivno. Vrlo rado sam vas slijedila na vašem putovanju. Bilo je divno.
Lp, Martina

helena pravi ...

Potovanje po tvojem blogu in Romuniji je bilo res prekrasno in verjamem, da je z motorjem čisto nekaj drugega kot z avtom. Hvala za opis.

Vladuška pravi ...

Tako je prav, treba se je podati na pot optimisticno in z dobrimi mislimi, pa se iztece tako krasno, kot se je vama. Lepo je bilo tako virtualno potovati z vama. Super, ni kaj.

Damjana Ž. pravi ...

Hvala za tako lep opis potovanja po Romuniji in Madžarski. Človeka kar prime, da bi se usedel na motor in šel.. (če bi ga imel :) ).
Se že veselim vajinih novih potovanj in tvojih krasnih opisov poti.

Simona pravi ...

Zdajle sem v kosu prebrala ves tvoj potopis. Prav občudujem vaju. Sama si na tako pot ne bi upala. Tudi motroja se malce bojim in tako čisto malo zavidam vsem vam, ki si upate, ker mora biti to res en tak poseben način potovanja. Opisi in fotke z vajine poti pa so tako slikoviti, da sem zdajle, po tvoji zaslugi, malce potovala z vama. Hvala ti za to!

Helena pravi ...

Kar si napisala v zadnjem stavku, mi je zelo všeč. Prav je tako, da sta se fokusirala na lepe in dobre stvari. Potem gre v življenju dosti lažje.
Ob vseh štirih delih vajine Romunije, sem imela občutek kot bi potovala z vama! Hvala za vse krasne fotografije in lepe opise!

Klara pravi ...

Krasna zgodba z srečnim koncem in koristnim naukom. Ampak je pa zanimivo, kako je svet majhen. Vedno se najde nekje nekdo, ki je ali iz istih krajev ali pa je kakrkoli povezan z zgodbami iz našega življenja. :))
Hvala za čudovito "potovanje". :))

Ne-Ja pravi ...

Tole pa je bil noro dober potopis - hvala, ker si /sta ga delila z nami. Sem uživala ob branju in gledanju slik :)

Adrijana Knez pravi ...

Draga Sonja...hvala, ker si z nami delila vajino res čudovito potovanje in zelo všeč mi je misel, ki si jo dodala na koncu potopisa. Prav je tako, da z optimizmom gledamo na ta naš prelep planet ;))). Všeč so mi ljudje, ki izzarevajo pozitivno enrgijo - in ti si med njimi.
Uzivajta v poletju, Jana

Čarovnije z male kmetije pravi ...

Res je tako, kot so napisale že punce pred menoj, super potopis in tudi meni se zdi, kot bi bila tam. Čisto sta spremenila moje mnenje o Romuniji, vajin optimizem pa je itak nalezljiv in res ne more iti nič narobe, če nosiš v mislih tak sonček :)
Hvala :))
Lp

Unknown pravi ...

Hvala za prekrasno predstavitev čudovitega potovanja:)

Anonimni pravi ...

Prišla sem iz jogginga in si rekla: "Naj pogledam maile..... oooo, Sonja je poslala potopise! Prvi del preberem potem pa grem pod tuš." No, zdaj sem prebrala četrtega in me že pošteno zebe :)
Zelo lepo je bilo brati, duhovito, čudovite fotke, skratka me že mika, da bi tudi jaz dala nekaj pod rit in šla.
Sandra

Martina pravi ...

Hvala tebi za tako čudovito zanimiv potopis. Uživala sem ob čudovitih fotografijah in vsaki tvoji zapisani besedi. Vesela sem, da sta na poti tako uživala, ampak kot si sama napisala, kdor išče dobre stvari, jih tudi dobi.

Unknown pravi ...

iiiiiii res sta imela super dopust:)))) enkrat tudi midva z mozem ziher tole turo:)))

Janja pravi ...

Sonja, hvala za čudovite slike in zelo zanimivo branje. Prav z veseljem sem si vse ogledala in prebrala. Lp

Sandra Pecić pravi ...

Kako dobar putopis!! Uživala sam u slikama i ne bih mogla da izdvojim najlepše i najzanimljivije, sve su odlične... A ti se izgleda podmlađuješ na tim putovanjima.. Predobro!!

Nena pravi ...

uau t pa je bilo potovanje...no ja tistega dežja vama ne zavidam.

Ustvarjalni utrinki Tamara P. pravi ...

Hvala, da sem lahko potovala z vama-na Romunijo gledam sedaj drugače.
Krasen potopis-naj vama zdravje služi pa še kam na pot
lp Tamara

Andreja pravi ...

Hvala za vse čudovite fotke v vseh 4 delih!
Vidim da si/sta zelo uživala in doživela marsikaj :-))
Lepo te je brati znova in znova .....

zigec pravi ...

res lušten potopis :) počasi bo čas, da gremo tudi mi pogledat te konce - z motorjem kakopak :D

Biker pravi ...

Ja bo treba it. V Albaniji smo že bili z motorji, zdaj po tem prebranem lepem potopisu pa si znamo vse predstavljat in želja je še večja