Zjutraj sva med prvimi prispela v trajektno luko. Ziher je ziher. Trajekt pelje samo enkrat dnevno. Karto sva rezervirala in plačala že doma. Tudi ta trajekt je bil velik. Nekaj časa je večina potnikov, tudi midva, vztrajala na palubi, ko pa je začelo konkretno pihati, smo se pa vsi skrili v varno zavetje notranjosti.
Čeprav smo pluli pet ur, nama ni bilo dolgčas. Pretaknila sva vsak kotiček. Dragi je celo zašel na konferenco. Še dobro, da varnostniki niso bili tako napihnjeni, kot naši, domači. Lepo bi plaval za nami :-) Na rokerskem koncertu, v eni izmed restavracij, je dolgolasi mladenič zabaval potnike s starimi hiti.
In končno. Švedska. Pristanišče v mestu Umeå (izgovori Ümjö). Mesto, ki sem ga najmanj 1000 - krat obiskala virtualno. Mesto, kjer že dve leti živi in študira najin sine s svojo punco. Mesto, ki bo v letu 2014 Evropska prestolnica kulture. Mesto z največjim Univerzitetnim kliničnim centrom v severnem delu Švedske. Najbolj severno ležeče univerzitetno mesto na Švedskem. Simpatično in vsaj po mojem »strokovnem« opazovanju mirno in varno mesto, kljub temu, da tukaj živijo mladi in manj mladi iz vseh koncev sveta. Glavno prevozno sredstvo je kolo. Kolesar in pešec sta glavna na cesti. Veliko ljudi pa se vozi v starih obnovljenih ameriških avtomobilih iz 50.let prejšnjega stoletja. Pa nobenega hitenja, nobenega hupanja. Prav lepo. Verjetno pozimi, ko je sama tema, ni tako prijetno. Vsaj sine pravi, da ne. Čeprav je bolj nenavadno peljati se iz šole ob treh ponoči, sonce visoko na nebu, pa nikjer žive duše, kot pa pozimi, ko se v temi ljudje ne sprehajajo z ne vem kakšnim veseljem.
Po kosilu, ki ga nama ga je pripravila sinova punca (mnjami :-) ), smo se ob reki peš odpravili proti faksu. Čudovit sprehod. Temperature poletne. Ljudje so se sončili ob reki, se žogali, pekli meso. Pa je bil 31.maj. Baje zelo nenavadno za tiste kraje, ki so le 400 km pod polarnim krogom. Dragi je ves čas fotografiral in nastal je kup lepih fotografij.
V soboto smo si ogledali mesto. Zvečer pa šli na svečano podelitev priznanj za magistrsko delo, na večerjo in na žurko.
V nedeljo smo bili pa še mi Švedi. Šli smo k jezeru na
piknik. Vsepovsod, tako ob reki, kot ob jezeru, so pripravljeni
prostori za piknik z roštiljem, mizo in klopmi, nasekanimi drvami,
smetnjakom.
Prideš, prineseš svoje stvari, spečeš,
kar imaš za speči, poješ, pospraviš za seboj. Pa nikjer nobenih
prepovedi, ker ni potrebno.
Naslednjič gremo v polarni krog, v čudovito deželo Trolov, na Norveško :-)
13 komentarjev:
Reš čudovito je bilo to tvoje potovanje,lp
No,malo so me vseeno skomine.sem vesela,da ste se imeli lepo.jaz od Švedske pogrešam le jezera in tiste rdeče hiške,pa še kakšna jed bi se našla.res je pravi izziv se soočati z zimo-temo in poletjem-svetlobo,a tudi to gre.hvala za tvojo zgodbico.sem uživala.
Zanimivo je bilo potovati z vama tudi po Svedski. Sta imela pa res sreco z vremenom in dezela zgleda zelo zanimivo.
Lepo doživetje si nam pripravila in še kaj novega sem izvedela
lp Tamara
Krasno. Lahko bi izdala kakšno brošuro o tem potovanju, mislim da bi bila bolj zanimiva, kot pa tiste, ki jih ponujajo po agencijah. Z užitkom čakam na nadaljevanje.lp
Po fotkah sodeč krasno mesto. Hvala, ker deliš z nami.
Kakšna avantura...hvala, ker si nam omogočila, da smo bili del tega čudovitega potovanja. Nekega dne si bom mogoče tudi jaz privoščila potepanje po Evropi...komaj čakam. :))
Iz tvojih zapisov je razbrati, kako zelo sta uživala. Krasne fotke in lepa mesta!
Krasno si nas popeljala po mestu. Zelo mi je všeč, sploh hiške. Res ste se imeli čudovito. Lp
Joj spet lepe slikce! lp
Tako lepe slike in zanimivo besedilo, da se mi zdi, kot, da sem bila z vami :) Hiške so pa tako lepe.
Obožujem te švedske hišice, tako domače se zdijo :)
Čudovito:) škoda da se mi ni uspelo vkrcat kot slepi potnik:)
Objavite komentar