Ko sva od daleč zagledala obris glavnega mesta Latvije, Rige, sva se v trenutku odločila, da se proti vsem planom ustaviva in mesto na brzino pogledava. In ni nama bilo žal. Čudovito staro mestno jedro je zelo lepo. Srednjeveške stavbe so obnovljene in lepo vzdrževane. Edini problem, na katerega dandanes lahko naletiš, ko z evri in plačilnimi karticami potuješ po Evropi, so parkirni avtomati po mestih, ki »govorijo« samo v lokalnem jeziku in »jedo« samo lokalni denar :-) Na srečo pa se vedno najde kdo, ki ti je pripravljen pomagati. Samo nasmehniti se je potrebno, pa gre.
Po tem, ko sva zapustila Rigo, sva prvič na potovanju prispela do morja. Čeprav je začelo deževati, sva vseeno šla do obale iskat školjke in skakat po pesku. Morje pa tam zgoraj ni slano. Vsaj ne tako, kot naše :-)
Še malo Latvije, pa smo že v Estoniji.
Končno spet evri. In poceni bencin. V Talin sva prispela pozno popoldne. Lastnik hišice, v kateri sva imela rezervirano prenočišče, naju je prijazno sprejel, nama dal vse potrebne informacije (on rusko, midva hrvaško, vsi pa z rokami, pa smo se sporazumeli) in šel celo z nama do tramvaja, da sva se peljala pogledat staro mestno jedro. Če sta nama bili všeč Vilna in Riga, je Talin presegel vsa pričakovanja. Slišala sva, da je čudovito mesto, ampak česa tako lepega nisva pričakovala. V nulo obnovljeno srednjeveško staro mestno jedro naju je v trenutku potegnilo vase. Nobene naglice nikjer, nobenega prerivanja, vsi ljudje nasmejani. Res je bilo lepo in prijetno. Kot da bi se znašla v nekem drugem času, par stoletij nazaj.
K temu prijetnemu doživetju v mestu je spadala še prijazna stara z veliko ljubezni in z občutkom obnovljena hiška, v kateri sva prespala. Sicer pa ni čudno, saj je Jevgenij, lastnik hiške, študent restavratorstva.
Četrtek, zgodaj zjutraj. Pristanišče v Talinu. Vkrcala sva se na trajekt za Helsinke. Še ena država z evri :-) Trajekt je bil tako ogromen in tako luksuzen, da sva nekaj časa samo gledala in se čudila. Tri ure plovbe in nova država.
Dragi je na vsak način želel zaviti iz idealne linije in pogledati zimsko športno središče Lahti. Ni panike. Jaz sem itak vedno za akcijo :-) Finci sicer govorijo angleško, ampak s finskim naglasom, tako da je bilo vprašati za pot kar zanimiva pustolovščina. Skakalnica se vidi iz glavne ceste, ampak imena na smerokazu ni mogoče prebrati. Kot dva »izkušena« svetovna popotnika sva poiskala modri znak z belim i - turistične informacije. Tam nama je prijazna mladenka v zelo lepi angleščini pojasnila, kolikokrat je potrebno zaviti levo in kolikokrat desno, da prideš do skakalnic.
Finska je zelo lepa zelena dežela z jezeri, skritimi med drevjem. Više na sever sva šla, bolj toplo je postajalo.
Naslednjič gremo na trajekt, pa na Švedsko :-)
13 komentarjev:
Hočemo šeee :)
Krasno,
na trenutke pravljično, pa športno,...
nadaljujem z vama tudi jaz....
lp Tamara
Kakšna lepa hišica , kateri sta prespala:)in ja tud ostale fotke so pipi...
Lepo te je brati.
Kako lepo je potovati s teboj... oz. podoživljati tvoje potovanje...
Pozdravček,
Simona
Wow, ovo tvoje putovanje me odusevljava..hocu i ja... :)
Lp, Sonja.
prekrasen prikaz dežel,za katere skoraj ne vemo da obstajajo,vedno samo šibamo na morje,pa tudi več krat na leto.Hočem 150 nadaljevanj,..:))lp
Zanimivo je takole poptovati z vama, obe zadnji objavi sta nadvse zanimivi.
Spet ena lepa zgodba in pa prekrasne slike. lp
Zakaj bi hodila po svetu, če ti tako nazorno in lepo podoživljaš vajino potovanje. Doskok v Lahtiju je bil pa za 10+ (kdo si upa še lepše doskočit?) Sedaj pa na Švedsko. Komaj čakam. lp
U, kako lepe slike ti je uspelo naredit! In zapis je tako zanimiv, da me ne bi nič motilo, če bi jih bilo še 150 :))
Krasno potovanje v sliki in besedi. Lp
Hvala ti za tele zapise. Se mi zdi, da kar potujem z vama.
Objavite komentar