Švedska - Umeå pokrajina Västerbotten

Še malo, pa bomo na Švedskem, na cilju najinega potovanja. Oblecite kratke hlače in poletne majčke. Na severu Evrope je vroče, 28 stopinj. Tokrat ne bo tako naporno. Pet ur se bomo peljali s trajektom čez zaliv Bothnia, potem bomo pa malo počivali, si ogledali mesto, se sprehodili ob reki Umeälven, imeli piknik ob jezeru in delali plane za naprej.

Zjutraj sva med prvimi prispela v trajektno luko. Ziher je ziher. Trajekt pelje samo enkrat dnevno. Karto sva rezervirala in plačala že doma. Tudi ta trajekt je bil velik. Nekaj časa je večina potnikov, tudi midva, vztrajala na palubi, ko pa je začelo konkretno pihati, smo se pa vsi skrili v varno zavetje notranjosti.

 

 
Čeprav smo pluli pet ur, nama ni bilo dolgčas. Pretaknila sva vsak kotiček. Dragi je celo zašel na konferenco. Še dobro, da varnostniki niso bili tako napihnjeni, kot naši, domači. Lepo bi plaval za nami :-) Na  rokerskem koncertu, v eni izmed restavracij,  je dolgolasi mladenič zabaval potnike s starimi hiti.
 

 

  
In končno. Švedska. Pristanišče v mestu Umeå (izgovori Ümjö). Mesto, ki sem ga najmanj 1000 - krat obiskala virtualno. Mesto, kjer že dve leti živi in študira najin sine s svojo punco.  Mesto, ki bo v letu 2014 Evropska prestolnica kulture. Mesto z največjim Univerzitetnim kliničnim centrom v severnem delu Švedske. Najbolj severno ležeče univerzitetno mesto na Švedskem. Simpatično in vsaj po mojem »strokovnem« opazovanju mirno in varno mesto, kljub temu, da tukaj živijo mladi in manj mladi iz vseh koncev sveta. Glavno prevozno sredstvo je kolo. Kolesar in pešec sta glavna na cesti. Veliko ljudi pa se vozi v starih obnovljenih ameriških avtomobilih iz 50.let prejšnjega stoletja. Pa nobenega hitenja, nobenega hupanja. Prav lepo.  Verjetno pozimi, ko je sama tema, ni tako prijetno. Vsaj sine pravi, da ne.  Čeprav je bolj nenavadno peljati se iz šole ob treh ponoči, sonce visoko na nebu, pa nikjer žive duše, kot pa pozimi, ko se v temi ljudje ne sprehajajo z ne vem kakšnim veseljem.

 
Po kosilu, ki ga nama ga je pripravila sinova punca (mnjami :-) ), smo se ob reki peš odpravili proti faksu. Čudovit sprehod. Temperature poletne. Ljudje so se sončili ob reki, se žogali, pekli meso. Pa je bil 31.maj. Baje zelo nenavadno za tiste kraje, ki so le 400 km pod polarnim krogom. Dragi je ves čas fotografiral in nastal je kup lepih fotografij.

 

V soboto smo si ogledali mesto. Zvečer pa šli na svečano podelitev priznanj za magistrsko delo, na večerjo in na žurko.

 

V nedeljo smo bili pa še mi Švedi. Šli smo k jezeru na piknik. Vsepovsod, tako ob reki, kot ob jezeru, so pripravljeni  prostori za piknik z roštiljem,  mizo in klopmi, nasekanimi drvami, smetnjakom.  Prideš, prineseš svoje stvari, spečeš, kar imaš za speči, poješ, pospraviš za seboj. Pa nikjer nobenih prepovedi, ker ni potrebno.

 
Naslednjič gremo v polarni krog, v čudovito deželo Trolov, na Norveško :-)