Na Krku zadnje dni oktobra

Minuli teden je postregel z deževnim, vetrovnim in hladnim vremenom. Samo dva tedna nazaj pa sva z dragim uživala v indijanskem poletju na otoku Krku. Veselo sva čofotala v morju in se sprehajala po s soncem obsijani obali.

Že v naprej vas moram opozoriti, da tokrat ni bilo pokvarjenega avta in nobenega nepozabnega srečanja. :-) Bilo pa je prav prijetno in predvsem umirjeno.  

Podaljšani vikend in moj rojstni dan sta bila zadosten razlog, da sva jo popihala soncu naproti. V soboto zjutraj sva se oblekla kot medveda, saj je bilo pri nas samo nekaj stopinj nad ničlo. Ko sva prispela v Ilirsko Bistrico k Veroniki in Andreju na zajtrk, je sonce že pošteno grelo.

Slabih 400 km od doma sva pri hotelu v bližini mesta Krk našla poletje. :-)

Tako se nama je mudilo preobleči se v kopalke in preveriti, kakšno temperaturo ima morje, da sva v sobi pozabila fotoaparat. :-) Morda sem si tako zelo želela še enkrat letos plavati v morju, da se mi voda sploh ni zdela preveč hladna. Naslednji dan sva ponovila vajo. S fotoaparatom in popolno poletno opremo sva se odpravila v zalivček, ki ga poznava že iz prejšnjih let in kjer pozno jeseni ni veliko ljudi. Sicer je bilo potrebno pošteno zagristi v kolena, ampak se je splačalo. :-)
 

 Tukaj pa je dokazni material: Lisičji zaliv, 30.10.2016

 Po plavanju, sončenju in skakanju po skalah za spominske fotografije, sva šla še na sprehod po Punatu.
 

Naslednji dan je močno pihalo, zato sva se najprej sprehodila do mesta Krk, popoldne pa sva se odpeljala v Baško.

Baška je še eden izmed biserov, ki ga je moč najti na jadranskih otokih. Naju pa na Baško vežejo spomini iz otroštva, saj je bil že pred več kot pol stoletja tam počitniški dom, kamor smo hodili v kolonije in šole v naravi.

To fotografijo, ki sem jo posnela s telefonom, mi je uredil Google. Malo je kičast okvir, ampak fotografija  je pa lepa. :-)

 

V torek se nama spet ni mudilo domov. Po tem, ko sva se odjavila v hotelu, sva se sprehodila do mesta na kavo, potem pa do Reke. Dilema, ali na sprehod v mesto ali na Molo lungo, je bila na hitro rešena. :-) Valolom, dolg skoraj dva kilometra, je bil v sončnem prazničnem dnevu poln sprehajalcev. 

Selfi :-)

Peljati se mimo motodroma na Grobničkem polju nad Reko brez postanka in ogleda dirke motorjev  bi bila napaka brez primere. :-) Dragi si je vsaj malo privezal dušo, saj ima že od avgusta oba motorja na popravilu in zaenkrat ni videti, da bi ju v bližnji prihodnosti ozdravljena pripeljal domov.

Naslednjo soboto bova šla še na praznik kakijev v Strunjan, potem se bo pa treba za letos posloviti od morja. :-)