Z motorjem v Maroko - tretji del

Končali smo v Saharskih sipinah. Poglejmo, kaj je fante čakalo na zadnjem delu poti. 

Za šesti dan so imeli v planu prevoziti 400 kilometrov do mesta Azrou. Med potjo so naleteli na  1800 legendarnih Renaultovih »Katrc« na reliju Pariz – Marakesh - Pariz. 

 

Sneg ob gorskih cestah še ni skopnel in pogled na cvetoča mandljeva drevesa v zasneženi pokrajini je bil dokaj nenavaden. Ker so bili preveč utrujeni, se niso ustavili, da bi videli opice, pa tudi čudovit gozd samih ceder jim je ostal samo v spominu.

Končno pivo! Kuhana čičerika je samo lepotni dodatek.

Zajtrk na zimskem soncu

Cilj sedmega dne je bilo prevoziti 270 km. Mesto Ifran na njihovi poti je mondeno smučarsko središče v pogorju Atlas.

Ifran je videti kot mestece v švicarskih Alpah

Pokrajina se je kmalu spremenila

Lac Aoua

Cilj tega dne je bilo »modro« mesto Chefchaouen, kjer so vse hiše pobarvane z modro barvo. Razlag o tem, zakaj je tako, je več. Ena izmed njih je, da bi naj modra barva odganjala komarje. Kdo ve, kaj je res. Vsekakor je mesto zelo slikovito in je tudi priljubljena turistična destinacija.

Po skromnejših prenočiščih prejšnjih dni, so si tokrat privoščili pravo razkošje.

Še nekaj utrinkov s sprehoda po mestu.

Pekarna dišečega cimetovega in koruznega peciva

 

Mojster pri delu

 

Ob reki so pralnice perila

 

Za zadnji dan jim je ostalo le še 120 km do Tangerja in trajekta.  

  

Tri dni na trajektu so se po vseh naporih končno naspali in spočili. V Livorno so prispeli z veliko zamudo. Prenočišče so imeli rezervirano pri starejšem zakonskem paru, kjer jih je tudi pričakal kombi. Naslednje jutro so naložili motorje in se odpeljali proti domu. 

Dragi še vedno zatrjuje, da je bila izkušnja nepozabna in čudovita. Kadar misli, da ga ne vidim, si masira roke.  Čeprav ne bo nikdar priznal, vem, da je bilo kar naporno. Obljubil mi je, da bova naslednjič šla skupaj, ampak kakšen mesec ali dva pozneje, ko bo »spodaj« že poletje. :-)

Prvi del potepanja.

Drugi del potepanja.