sobota, 14. marec 2015

Z motorjem v Maroko - prvi del



Moj dragi se zelo rad potepa. Veliko sam, malo z menoj in malo s prijatelji. Kadar se potepava skupaj, ni nobenih težav o tem pisati, kadar pa potuje sam ali s prijatelji, pa se moram kar potruditi, da iz njega izvlečem vtise, ki so zanimivi za bralca.  Tokrat me je prosil, da poskusim opisati potepanje po Maroku in ga objaviti na svojem blogu. Pravi, da je moj blog super za shranjevanje spominov. Pa še najlažje vsem svojim znancem in prijateljem pošlje link, da si sami preberejo in pogledajo fotografije. Bo že držalo.

Pojdimo torej v Maroko.

Trije prijatelji, motoristi, moj dragi, Igor in Nanč, so potovanje v Maroko prvotno načrtovali za marec, vendar se je zaradi Nančevih obveznosti vse skupaj premaknilo v februar. Pred odhodom so imeli toliko sestankov, kot moji šefi v službi. Močno sem dvomila, da bodo ti sestanki obrodili sadove, ampak sem se uštela. V soboto, 14.februarja so motorje naložili v kombi in na prikolico in se odpeljali v Livorno, kjer so pustili kombi in se z motorji vkrcali na trajekt. 


Pripravljeni za potovanje
Pristanišče v Livornu
V ozadju je Gibraltar
Luka Tanger.  Napis pomeni Bog, Ljudstvo, Kralj
Po treh dneh plovbe so se izkrcali v Tangerju, zajahali motorje in se odpravili dogodivščinam naproti. Od Tangerja do Al Jadide so prevozili skoraj 450 kilometrov. Prah jim je s kombinezonov sproti spiral dež. Februarja je namreč tudi v Maroku zima. Prenočišče v Al Jadidi so si rezervirali že doma. 
  
Al Jadida
Atlantski ocean
Cilj drugega dne je bilo 450 kilometrov vožnje in mesto Marakesh. Med potjo so se ustavili v mestu Essaouira.


Sanitarni inšpektorji? Kaj je to?




Spominki


Kosilo, ligenj po maroško


Tukaj prodajajo arganovo olje
 

Proti večeru so prispeli v Marakesh. Potepali so se po mestu in se  na bazarju učili barantanja. Večerjali so kar na ulici. Dragi pravi, da ne smeš biti preveč občutljiv, ko gledaš, kako se pripravlja hrana. Pravi tudi, da je bilo vse, kar so pojedli, zelo okusno. 












Ni piva....
Tretji dan potovanja jih je po 370 kilometrih čez Veliki Atlas popeljal do Zagore. Vozili so se po zasneženih gorskih cestah, kjer je pošteno pihalo. Prečkali so tudi gorski prelaz Tichka na višini 2260 metrov. V snegu.  V zimskih razmerah pri temperaturah malo nad lediščem  so jim začeli nagajati motorji.






Gorski prelaz čez Veliki Atlas na višini 2260 m


Tukaj so lansko leto snemali zadnji film o agentu 007
 
Ustavili so se še v filmskem mestu družbe Atlas film studios, kjer je bilo posnetih veliko znanih filmov, med drugimi tudi Lawrence  Arabski, Dragulj iz Nila, Gladiator, Mumija, Asterix in Obelix: Misija Kleopatra. 











Naslednjič nadaljujemo pot proti Sahari.




8 komentarjev:

  1. Ovo je impozantno... baš deluju filmski. Pratiću nastavak putopisa. Ali koliiiko flaširane vode .. ;)))

    OdgovoriIzbriši
  2. Kakva divna avantura; bas im zavidim...jedva cekam nastavak!

    OdgovoriIzbriši
  3. Temu se res lahko reče avantura. Če prav nisi bila z njimi, si zelo lepo opisala potovanje. Komaj čakam nadaljevanje.
    Lp Danica

    OdgovoriIzbriši
  4. Zelo lepo si opisala popotovanje. Mi dela lušte, da bi se tudi sama odpravila v Maroko. lp

    OdgovoriIzbriši
  5. Tile trije mušketirji so res pravi avanturisti....komaj čakam nadaljevanja. lp

    OdgovoriIzbriši
  6. hudo hudo:))) evo se moj moz je prsou na tvoj blog vse pogledat:))) moski firbec motoristicni hihihi
    prosim drugic pojdi z njim bo vsaj kompletna slika hihi
    manjka jim en fejst bejba mogoce celo tri bejbe. hihih

    OdgovoriIzbriši
  7. Hvala, da si nas popeljala prvi del poti, ki so jo prevozili trije mušketirji :). Verjamem, da je lažje tako shranjevati spomine, pa še marsi kdo jo lahko vidi in cedi sline.

    OdgovoriIzbriši
  8. Zanimiva tale tura :) se pa strinjam s tvojim dragijem, da je blog krasno mesto za hranjenjem spominov.

    OdgovoriIzbriši

Vesela sem vašega obiska in komentarja. Hvala!