Ljubezen

Danes je bil dan za pobegniti na Luno! Šele ob pol sedmih sem prišla iz službe. Jezna kot ris in utrujena. Ampak me je pogled na pogrnjeno mizo in po celi kuhinji nalepljenih navodilih, kako si pogreti kosilo, takoj spravil v dobro voljo. :-) Veronika prevzema vlogo gospodinje in skrbi zame sedaj, ko dragega ni doma. Ko sem odprla še pošto s čudovito štampiljko, ki jo je Mojca našla med pospravljanjem in ugotovila, da dveh enakih ne potrebuje, pa je bilo pozabljeno vso kreganje, preveč dela in slaba energija iz službe. :-))

V mojem brlogu se zadnje dni spet veliko dogaja. Od včeraj sem tudi ponosna lastnica plošče za utore in grelne naprave. Ploščo sem že malo testirala, grelna naprava pa še ni prišla na vrsto. Pa tudi z novimi štampiljkami Najlepšega para sem se pocartala. :-) Idej imam en kup, časa pa premalo. Sicer pa tudi Rima niso zgradili v enem dnevu. :-) Vse bo ob svojem času prišlo na vrsto. Tudi tisto, česar še nisem pokazala. Za danes imam namreč pripravljeno enonivojsko voščilnico na temo ljubezen, ki jo želijo videti na izzivu      "Less is More".

Mislim, da bolj minimalistično in bolj v skladu z navodili izziva pa res ne gre. :-) Srček, ki sem ga brezplačno snela z neta, sem malo predelala in odtisnila na osnovo voščilnice, na akvarelni papir. Posamezne delčke srčka sem pobarvala z akvarelnimi barvicami in gel pisali različnih barv. Napis je iz seta Prijaznost na poti Najlepšega para.  

Voščilnico prijavljam  na:
- "Less is More": One layer Challenge Week 211 - Love
- Najlepši par: Galerija meseca februarja
- Tanya's Handmade. CAS #6

Prilagam še srček, tako originalen, kot "popravljen" po moje, če ga katera želi imeti

Pa naj bo še en srček. Tokrat iz žice. Tole mečkanje žice me je popolnoma osvojilo. Nastal je obesek za verižico. Malo po moje in zelo na pamet. :-)) Ker sem verižico pod nujno morala danes imeti v službo in ker primerne verige nisem imela pri roki, sem razdrla, oziroma razrezala eno staro, že leta neuporabljeno, verižico. Reciklaža. :-)) 

Miha je včeraj poslal nekaj fotografij iz Indije. Pravi, da je na tesno s časom, da bi jih lahko vse uredil. Je namreč zelo samokritičen in tisto, kar ostane po njegovem  urejanju, je res vredno ogleda.:-)

Moj tanajvečji otrok pa se je pravkar javil iz Marakeša. Tako kot mala dva, mi je uspelo tudi tavelikega naučiti, da se je potrebno vsaj enkrat na dan javiti domov, pa četudi samo s kratkim SMS-jem. :-))

Lep pozdrav do naslednjič. :-)