Brač

Prejšnji četrtek sva zgodaj zjutraj žalostno gledala kako dežuje in se poigravala z mislijo, da preloživa prtljago v avto in pozabiva na motor. Obenem pa sva drug drugemu dajala pogum in se tolažila, da naju celo pot gotovo ne bo pralo in da nisva iz cukra. Proti šesti zjutraj sva oblekla dežne kombinezone, sedla na motor in se polna optimizma odpravila soncu naproti :-). Pralo naju je do Karlovca. In to po vseh predpisih. Prvi postanek je bil šele v Korenici. Do Sinja naju je še parkrat namočilo, v Splitu pa naju je pričakalo čisto tapravo poletje :-). Ko je trajekt pristal v Supetru, sem začutila, kako močno sem zadnjih šest let pogrešala Brač.    

 

Pogled iz Vidove gore (780 m.n.m) na Zlatni rat

 

BRAČ OTOČE BEZ VODE, izvori ne ključaju na tvojim proplancima, potoci ne teku niz tvoje klance. Piješ rosu jutarnju i kišu nočnu što ti je nosu olujni oblaci Jadrana i Mediterana. Otoče bez vode, hvala ti, što me nauči žeđati i čeznuti za nečim čitav svoj život.
                                                                                              
Vladimir Nazor 

Na Bolu sva letovala prvič in bila navdušena. Hotel je presegel vsa najina pričakovanja. Do ene najlepših plaž na Jadranu, do Zlatnega rata, pa je bilo samo slabih deset minut pešačenja. Vseh osem dni sva imela prekrasno vreme. Baje na Bolu še nikdar voda ni bila tako topla, kot letos. Po tridesetih letih pa sem tudi ponovno stala na surfu :-). In nisem pozabila, le dokumentirano ni, saj je bil moj fotograf ob istem času na tečaju. Uf, krasen občutek je bil. Posebno še potem, ko sem videla, da so vse ostale "tečajnike" šli lovit s čolnom, le meni je uspelo prijadrati nazaj v pristan :-)). Prav ponosna sem bila sama nase.

Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da se poleg mojega dragega, ki je vedno nabit z energijo, na dopustu nikdar ne spočijem :-). Tudi tokrat ni bilo nič drugače. Veliko sva plavala, kolesarila, se potepala po otoku, ob večerih pa plesala z animatorji in ostalimi gosti ob hotelskem bazenu. Uspelo mi je prebrati tudi dve dobri knjigi. Na plaži sem nabrala kamenčke in školjke. Ideje, kaj bom ustvarila z njimi pa tudi že imam :-).

Obiskala sva vse kraje, kjer smo letovali prejšnja leta, bila tudi na Vidovi gori, ki je s svojimi 780 metri najvišji vrh vseh jadranskih otokov in  pešačila do Pustinje Blace, samostana skritega v teško dostopnem predelu otoka. Odkrila pa sva tudi še lepšo plažo, kot je Zlatni rat in to v Murvici, do koder sva kolesarila. Do Zmajeve špilje pa nama tudi tokrat ni uspelo priti, kar pomeni, da bova na Brač še šla :-)).

Imam pa tudi kup lepih fotografij :-). Tokrat vam pokažem Bol, Zlatni rat in Murvico.

Bol

Neutrudni animatorji

Moj dragi na tečaju potapljanja

 

Plaža v Murvici

 

 

Težek vzpon s plaže v Murvici :-)

Zlatni rat

Ni nasedli kit, pač pa jaz :-)

 

 

 Naslednjič vas popeljem na izlet po otoku :-)