Teta Pehta

Zadnje čase imam občutek, da mi nekdo krade ure in dneve. Teden se obrne, kot bi mignil. Delam, kot mravljica, pa nikamor ne pridem :-( Šele zvečer mi uspe na brzino preleteti vaše bloge. Pa še to ne vsak dan. Ko sem danes pogledala, kdaj sem napisala zadnji prispevek, sem se zgrozila. Se bom poskusila malo odkupiti z današnjim prispevkom :-)

Na Craft-alnici so tokrat na vrsti slovenski napisi. Ker izdelava voščilnic v trenutni gužvi ne pride v poštev, sem pripravila nekaj drugega. V shrambi sem poiskala kozarce za vlaganje, približno enake, in jih pobarvala ter prelepila s servietki, da bom vanje shranjevala vonj in okus pomladi in zgodnjega poletja. Sušim namreč bezeg, kamilice, žajbl, gozdne jagode, lipo in vse, kar zraste okoli hiše.

Napise sem naredila s štampiljkami, ki so verjetno starejše od mene :-) Pred leti so na mojem bivšem delovnem mestu ob uvedbi računalnikov želeli zavreči štampiljke, pa sem si sprosila, da jih vzamem domov. Takrat sta namreč otroka ravno začela vstopati v svet črk, pa so bile štampiljke s črkami krasen pripomoček in igrača.

Stekleničke za shranjevanje posušenih cvetov, plodov in listov prijavljam na naslednja izziva:
- Craft- alnica: Izziv #109 Slovenski napisi
- All Crafts Challenge June- July

Saj nisem ves čas samo na vrtu in v svojem brlogu :-). Prejšnjo soboto (ja, že več kot teden dni nazaj) me je dragi popeljal z motorjem na izlet po Sloveniji. Čudovito je bilo. Vreme nama je vse do večera prav lepo služilo, na poti domov pa naju je pošteno opralo. Pa saj nisva iz cukra! :-)

Naredila sva več kot 700 kilometrov in ponovno obiskala tiste kraje, ki jih vsaj enkrat letno prevoziva z motorjem. Pot naju je vodila po avtocesti do Vranskega, pa skozi prelepo Tuhinjsko dolino in dalje do Bleda, pa do Savice ( k slapu nisva šla) in nazaj skozi Bohinjsko Bistrico in čez Soriško planino na kosilo v Podbrdo, potem pa skozi Tolmin, Kobarid, Log pod Mangrtom in čez Predel na italijansko stran ter nazaj v Kranjsko goro in na Jesenicah na  avtocesto ter domov, v Prlekijo :-) 

 

Na motorju ne uporabljava slušalk in mikrofona. po tolikih letih skupnih kilometrov se sporazumevava z znaki, pogovoriva pa se, ko se ustaviva. Med vožnjo oba uživava. Lepo mi je, ko občudujem kraje, skozi katere se voziva. Tokrat sem si pod čelado ves čas ponavljala odlomke iz čudovite Župančičeve pesnitve Duma:

Hodil po zemlji sem

naši in pil nje prelesti.

Ljubil sem jo.

Kakor grudi deviške razgaljene

duhtele pod soncem so njene poljane razpaljene;

potapljal sem se v valove njenih žit,

sam, sam s seboj, le z mislimi svojimi skrit

v molčeči družbi mladega hrepenenja,

mlad, mlad — to se pravi: v srcu vsega življenja.

In vsa širina je z mojimi sanjami snivala,

in nebes in gora sta mojim željam se odzivala;

škrjanček — pojoča raketa — je pesmi pršil;

je čul moje srce, od njega se peti učil?

Livada, si videla cvetje moje duše,

pa si ga posnela, okitila z njim svoje ruše?

Lep pozdrav do naslednjič :-)