Saj je normalno, da je poleti vroče, ampak tokrat pa oni zgoraj vseeno malo pretiravajo. Ko ob štirih popoldne stopim iz klimatizirane pisarne na razbeljeni asfalt in potem sedem v še bolj razbeljeni avto, si želim kakšne stopinje manj. Po pol ure vožnje do doma sem kot ožeta cunja. Še jesti se mi ne da. In če jaz nimam apetita pomeni, da je res vroče :-)
In kaj početi popoldne doma, ko ne veš, če je bolj vroče pod češnjo ali v stanovanju? Meni padejo na misel vedno kakšne ideje. Samo premikati se ne smem preveč in hladno pijačo moram imeti na dosegu roke :-) Včeraj sem privlekla na plano škatle s starimi, strganimi ogrlicami in iz ene izmed njih spletla zapestnico. Obožujem zapestnice :-)
Prejšnji teden pa sem se mučila s svojo prvo 3D čestitko. Prejemnica je bila navdušena, jaz pa malo manj, ker vem, da bi jo lahko naredila veliko lepšo, če bi se bolj potrudila, oziroma če bi bolj natančno prebrala navodila.
Danes je hčerka naredila predzadnji izpit. Polepšala mi je dan, pa sebi tudi :-) Za zadnji izpit še čaka rezultate. Vsi upamo na najboljše :-)
Čeprav sama sebe prepričujem, da se ne smem jeziti, pa me naši vrli javni uslužbenci tu in tam vseeno vržejo iz tira. Par dni nazaj je sin dobil odgovor na pritožbo glede Zoisove štipendije. Ker je bil sprejet na najboljšo evropsko fakulteto na področju načrtovanja interakcij na Švedskem, mora vrniti štipendijo, saj ni končal magisterskega študija na NTF v Ljubljani. Gre pa za isto stopnjo izobrazbe in enak študij, vendar na drugi fakulteti. Pritožbo smo dali februarja, odgovor pa prejeli konec junija. Za hitrost jih ravno ne bi pohvalila :-) Včeraj pa je dobil še zavrnjeno pritožbo, v kateri je prosil za štipendijo za študij v tujini in to z obrazložitvijo, da je njegov študij klasificiran kot študij umetnosti, čeprav je podal mnenje predstojnika fakultete in še več drugih strokovnjakov iz tega področja, da gre v resnici za tehnični študij. Naše ministrstvo se sklicuje na klasifikacijo študijskih smeri izpred dvajsetih let.... In ker so tako zelo vestni, so na naš naslov poslali še zavrnjeno pritožbo mladeniča, ki študira računalništvo v Londonu. Potrebovali pa so več kot pol leta, da so spisali te odgovore. Bilo bi smešno, če ne bi šlo za prihodnost mladih, perspektivnih ljudi.
Odločili smo se, da se ne bomo sekirali. Sine bo pridno študiral, midva mu bova pa pomagala po najboljših močeh, pa bo :-)
Lep pozdrav do naslednjič :-)
Ni komentarjev:
Objavite komentar