Dopustniška potepanja

Kot je Vladka pravilno ugotovila, sva letos res več počivala na dopustu, kot prejšnja leta. Malo k temu gotovo pripomore tudi EMŠO, pa visoke temperature in izčrpanost po ubijalskem tempu v službi in doma.
Ampak, glede na to, kako čudovit otok je Brač in koliko vsega novega se da še vedno odkriti, bi bilo škoda preležati teh kratkih 10 dni. :-)

Pogled na Hvar z Vidove gore

Pod Vidovo goro je Zlatni rat

  

Suzuki pozira

Ena izmed plaž in pogled na kopno

 Brač ima krasne ceste. Široke, s pravilno nagnjenimi ovinki so prava pesmica za peljati motor na sprehod. :-) K temu sprehodu sodi vsakič tudi obisk prijatelja, pravega Bračana, Peđa. Peđa je fotograf v Supetaru in urednik spletne strani www.braconline.com.hr . Poznava ga že celo večnost, od takrat, ko sva bila rosno mlada prvič z motorjem na Braču. Peđa naju je takrat fotografiral in njegove fotografije imajo častno mesto v našem družinskem albumu.

September 1986

Od takrat ga vsakič, ko sva na Braču, obiščeva Skupaj spijemo kavo na rivi in rečemo kakšno pametno. Peđa pa ima za naju vedno tudi kakšno presenečenje. Tokrat nama je podaril sliko, ki jo je naslikala njegova žena, on pa skeniral in natisnil na platno. Čudovit morski motiv. Dragi je kar vriskal od navdušenja, meni je bilo pa malce nerodno. O tem, kako jo bova na motorju pripeljala domov, sva razmišljala pozneje. :-))

Čudovito darilo

Slika je varno prispela domov

Tudi v Sutivanu se obvezno ustaviva. Tokrat nisva šla do "naše" plaže, sva pa spila kavico v kafiču, ki je tam že celo večnost in na katerega naju vežejo sami lepi spomini. Pa še eno obvezno postojanko imava, obisk Seke in Aljoša. V njuni "graščini" v vasi Bobovišča  gornja smo se vedno zelo lepo imeli.

Sutivan

Bobovišća gornja

Za malo drugačno razgibavanje, kot je plavanje in slonenje ob šanku, sva si sposodila kolesa in se po lepi cesti, ki pa na žalost gre ves čas navkreber (nazaj je lažje) odpeljala v Murvico. Tista krasna plaža je vredna tako sopihanja na kolesu, kot adrenalinskega dostopa. Tolažbo za napore, v obliki hladnega piva, pa je moč dobiti tako ob cesti, kot tudi na plaži. Ni panike, da dehidriraš. :-))

Na startu mi je bilo še smešno...

... potem pa ne več....

Plaža v Murvici

Pot na plažo

Nazaj je šlo kot blisk. :-)

V kafiču ob cesti sva poleg piva dobila tudi informacije, kako priti do Zmajeve špilje. Ta presneta špilja naju preganja že lep čas in nikdar ni bilo prave priložnosti, da se podrobneje pozanimava, kako priti do nje. Vedno sva dobila samo informacije, da je potrebno najeti vodiča, saj je špilja zaklenjena. In pri tem je tudi ostalo. Bova že - naslednjič. Tokrat sva se pa odločila, da ne bo naslednjič, ampak takoj. Poklicala sva vodiča in se zmenila, da se dobimo naslednji dan ob pol devetih dopoldne v Murvici. Svetoval nama je, da se dobro obujeva.

Murvica

Pripravljeni na izlet v preteklost

Nasledje jutro sva se takoj po zajtrku, opremljena za planinarjenje, pridružila majhni pisani skupinici turistov iz različnih koncev Evrope. Z nami pa je bil tudi mladenič iz Avstralije. Zmenili smo se, da se bomo pogovarjali v angleščini. Ni panike. Bova že vprašala, če nama kaj ne bo jasno. Ampak ni bilo potrebno, saj je gospod Zoran, naš vodič, govoril tako lepo, da sva vse razumela. V svoji potepuški karieri sva naletela že na marsikaterega vodiča, ampak takšnega zanesenjaka, s toliko znanja in navdušenja, kot je gospod Zoran, pa še nisva srečala!

Konoba

Vzpon

Ruševine samostana

gospod Zoran

Čudovit razgled

Najprej nam je predstavil svojo rojstno vasico, Murvico, povedal in pokazal, kaj je prava konoba, kako domiselno so Bračani (na Braču ni izvira sladke vode), lovili deževnico, potem pa ga je "odneslo" v pripovedovanje zgodb o menihih,  ki so se naselili na otoku, o zgodovini , mitologiji, poganskih bogovih, pokristjanjevanju... Vpijala sva njegove besede.

Še malo...

Vrata v Zmajevo špiljo so zaklenjena

Zmajeva špilja

O Zmajevi špilji še vedno obstaja veliko neznank. Znanstveniki si niso edini, kdaj bi se naj tam naselili pvi prebivalci. Reliefi na steni so iz različnih obdobij in o vsakem zna gospod Zoran povedati zgodbico. Vsekakor izlet, ki nama bo ostal v lepem spominu.

Nazaj v Murvico smo se sprehodili skozi vinograd

Se nadaljuje....

Brač 2015

Deset dni sem bila v Dalmaciji, pa sem se nalezla strašnega leninitisa. :-) Že od prejšnje sobote, ko sva, premočena kot miši, z dragim pristala pred domačo garažo, se pripravljam, da bi napisala objavo in vam pokazala nekaj lepih fotografiji najinega letošnjega dopusta, pa mi enostavno ne znese. Krivi za to pa so v knjižnici, ker imajo tako super nove knjige, da se jim nisem mogla upreti. Ko sem namreč nesla nazaj knjige, ki sva jih prebrala na dopustu, so me premamile nove. In, ker knjig ne znam normalno in počasi brati, pač pa jih moram v trenutku "požreti", je za blog zmanjkalo časa. Pa paradižnik je kriv, ker zori kot zmešan in ga je potrebno skuhati za zimo. Vse drugo je krivo, samo jaz ne. :-))

Morju naproti

Za letošnji dopust sva izbrala isti hotel, kot lani in ni nama bilo žal. Storitve so ostale na nivoju, hrana je bila tudi letos odlična, destinacija pa je točno tisto, kar nama je všeč: bližina ene najlepših plaž na jadranski obali, Zlatnega rata na Bolu na otoku Braču. Dragi se nikakor ni dal pregovoriti, da bi šla na dopust z avtom. Motorist ostane motorist za vedno. Meni pa je preostalo samo to, da sem se stlačila v opremo in si namislila par rokerskih komadov, ki sem jih med potjo pela pod čelado. :-) Samo na motorju imam možnost, da se derem kot sraka, saj me nihče ne sliši. Pa še fušam lahko po mili volji. :-))

Pred hotelom

Hotelski bazen

Ko sva rezervirala dopust, sva pozabila, da je 5.avgust pri naših sosedih praznik. Promet je bil zelo gost. Tudi motoristov je bilo veliko. Tujci so vozili normalno, domačini pa so divjali kot zmešani. Vse poti pa so vodile v Knin. :-)  Od Knina do Splita je le še lučaj (samo 100 km) in ni ga lepšega, kot pogled na morje, ko se iz Klisa spustiš proti Splitu. Krcanje na trajekt zgleda takole: sopotnik, v tem primeru moja malenkost,  skoči z motorja, kupi karte in v popolni motoristični opremi pri skoraj 40 stopinjah teče po luki in maha s kartami, da motor spustijo na trajekt in šele po tem strgajo karte.  Prizor za bogove! :-))

Na trajektu

Mislim, da v vseh letih, kar letujeva na Braču, še nikdar ni bilo tako vroče, kot letos. Prve dni sva dihala na škrge in se premikala med plažo, jedilnico, šankom in hotelsko sobo. Ko sva se malo privadila tropskim temperaturam, sva z motorjem prevozila otok, obiskala stare prijatelje, si sposodila kolesi, se kopala na še eni sanjski plaži v Murvici in končno obiskala tudi Zmajevo špiljo nad Murvico. Dragi pa je šel tudi peš iz Bola na Vidovo goro, na kar 778 metrov nad morjem. Verjetno ni potrebno posebej omenjati, da sem jaz med tem časom, ko je on planinaril, sladko spala. :-))

Zlatni rat

  

Kolesarjenje

Murvica

Valovi na Zlatnem ratu

 

Planinska pot na Vidovo goro

 

Brez barvic ne gre. :-)

Zlatni rat je raj za kajtanje in surfanje

Glede na to, kako zelo rada plavam v morju, težko razumem, da ogromno ljudi gre na dopust na morje in potem vse dni preležijo ob bazenu in se kopajo v klorirani sladki vodi. Ob tem pa imajo pri sebi tablico ali  telefon in so ves čas priklopljeni na splet. Sicer pa ravno zaradi takšnih ostaja na plaži vedno več prostora za nas, zanesenjake, ki uživamo ko nas zalivajo valovi, ko stresamo vodo iz ušes in ko lasje od morja in sonca postanejo svetli in trdi kot slama. :-))
 

Se nadaljuje....

Motor

Moj dragi je včeraj praznoval rojstni dan.  Vsaj enkrat na leto nam uspe, da smo za rojstni dan katerega koli izmed nas vsi skupaj. Prav lepo je bilo. Dragi nas je povabil na kosilo v gostilno. Super smo se najedli in se pošteno naklepetali. 

K darilu, ki ga je dobil, sem mu izdelala čestitko. Normalno, da je osrednji motiv motor. Kaj pa drugega! :-)  In kje piše, da se čestitka za moškega ne sme bleščati? :-))
 

 

Na črni papir sem odtisnila štampiljko zidakov in jo toplotno enbosirala. Na motor, ki sem ga dobila od Janje iz ustvarjalnice Jaal, sem privezala balone in vse skupaj prilepila s 3D blazinicami. Baloni in napis so od Najlepšega para. Fotoaparat mi je nagajal in nikakor mi ni uspelo ujeti prave barve motorja. Se pa res lepo blešči. :-) Glavno pa je, da je bil dragi navdušen nad mojim izdelkom.

Motor lepim v Craft-alnico, kjer dekleta na Izzivu #139. želijo, da se blešči..
Ko bo Tina odprla galerijo meseca avgusta, pa jo zalepim še k njej.

Brez barv in pacanja pri meni res ne gre. :-) Izdelala sem nekaj zahvalnic in se pri tem poigrala s Tinino plastično šablono ter njeno idejo obrnjenega napisa. Prvi poskus se je končal z "alavH", :-)) potem je pa steklo, kot po maslu. Navdušena sem bila nad preprostim postopkom in zanimivim izgledom. :-)

Jutri se uradno začne najin dopust. Še malo bomo uživali v družbi Miha in Monike, potem ju pa odpeljem na letališče, spakiram kovčke in sedem na sovoznikov sedež na motor - smer Brač. :-)

Lep pozdrav do naslednjič. :-)) 

Za Evo

Najlepša hvala vsem za posrečene komentarje v prejšnjem prispevku o jarku okoli naše hiše. Vsak posebej me je pošteno nasmejal. Vesela sem, da vam tudi najhujša vročina ni vzela smisla za humor. :-) Kot sem obljubila, sem izžrebala dobitnico moje butarice in to je..... Helena, ki je zapisala:

Mislim, da delate obrambni jarek, ki bo napolnjen z vodo, da boste varni pred nepridipravi :) Nekaj podobnega kot naj bi bil zid na Madžarskem :(

Helena hvala za ta in vse tvoje komentarje na mojem blogu. Na e-mail mi prosim napiši svoj naslov, da ti pošljem butarico. Upam, da ti bo dolgo in lepo dišala. 

Čeprav so vsi predlogi vrhunski, pa je resnica čisto preprosta. Delava namreč dranažo, kot je pogruntala Metuljčica, saj sva se naveličala nositi vodo iz kleti vsakič, ko se "žaba polula". :-))

Pa še gasilska fotografija butaric, ki jih bom poslala na različne konce naše deželice. Moram jih paziti, saj sproti "dobivajo noge". :-)) 

Prejšnji teden se nisem skoraj nič igrala z barvami in papirčki. Ni bilo časa. V torek sta "priletela" domov Miha in Monika. In kadar so otroci doma, se mama posveča njim. :-)) Ta teden pa so vsi trije na morju. Upam, da jim bo vreme služilo in da se bodo pošteno naplavali.

Na srečo imam še en neobjavljen izdelek, da ne bo blogec tako prazen. :-)) V začetku julija je moja mala prijateljica Eva praznovala že deveti rojstni dan. Ker vem, da vsako leto čaka mojo voščilnico, sem se tokrat še posebej potrudila. Nastala je easel voščilnica z izgledom šolske table in s predalčkom, v katerem se je skrivalo knjižno kazalo.

Prijavljam jo na naslednje izzive:
- Craft-alnica: Izziv "139:  BLEŠČEČE (za srček, rožico in sonček sem uporabila bleščeči embosirni prah)
- Rojstni dan na Mevelu. com  - meni zelo ljuba spletna trgovinica z ustvarjalnim materialom Mavelu praznuje tretji rojstni dan (lepilna blazinica, grelna naprava in plošča za utore)
- Najlepši par: Galerija meseca julija 

Letos si pa tako zelo želim dopusta, kot že dolgo ne. Ves julij namreč delam od ranega jutra do poznega popoldneva in moje baterije so že skoraj prazne. Dobro, da soba v hotelu na Braču že čaka. :-))

 Lep pozdrav do naslednjič :-)

Poletna ustvarjanja

Ima še kdo občutek, da ima dan premalo ur, ali se to dogaja samo meni? V službi imamo spet norišnico, tako kot vsako poletje pred kolektivnim dopustom. Od doma odhajam zgodaj zjutraj in se vračam pozno popoldne, utrujena in ožeta kot cunja. Naslednji teden prideta na dopust naša Angleža, pa je še toliko vsega za postoriti do takrat, da sploh ne vem, kako mi bo uspelo. :-)) V trenutkih najhujšega dvoma pustim stvari nedokončane in sedem k ustvarjalni mizi. Super način za polnjenje baterij in odganjanje dvomov. :-)

Včeraj sem se igrala z barvami in papirčki in nastala je razigrana poletna voščilnica. Uspelo pa mi je tudi okrasiti butarico.

Voščilnica je izdelana v Paper Piecing tehniki. Motiv deklice sem odtisnila na papir, jo maskirala ter s pomočjo plastične šablone Najlepšega para Topli žarki, našpricala ozadje. Oblekico sem odtisnila na edini primerni papir v svoji neprimerno založeni zbirki pisanih papirčkov. :-)) Dekličine lase, rožice in koktejl sem pobarvala s flomastri in ji oblekla modro oblekico. Noge, roke in obraz sem pustila nepobarvan, ker se mi je zdelo škoda, da bi s svojim neznanjem barvanja karkoli pokvarila. Napis iz Tininega seta Sreča čaka nate sem odtisnila s čudovito blazinico, ki sem jo dobila v Vladkinem bonbončku. Popoln odtenek rdeče barve!

Voščilnico prijavljam na naslednje izzive:
- Ko me inspirira #38 - POLETJE
- Craft-alnica Izziv #138: Paper Piecing
- Najlepši par: Galerija meseca julija

Naša domača poletna ustvarjanja grejo v več smeri. Eno smer, priprava na sprejem naših Angležev, sem že omenila. Pospravljanje pridelkov tudi, tukaj pa je še en projekt. Letošnji največji.

Glede na to, da sploh ni smešno, ko na dvorišču in na vrtu ni niti kvadratnega metra brez kupa izkopane zemlje, kamenja, betonskih plošč in "arheoloških" najdb in da se dragi ob kopanju jarka okoli hiše vsak dan rani na drugem mestu, se vseeno hecamo, ko gledamo, kaj nastaja in si izmišljamo, kako bi jarek okrasili in čemu bi lahko služil.

Ker me zanima, če je tudi vam v tej vročini ostalo še kaj smisla za humor, sprašujem, zakaj nastaja jarek okoli naše hiše in kaj bo v njem. :-)))

Izmed vseh duhovitih idej bom v naslednji objavi izžrebala nekoga, ki bo prejel butarico iz sivke. :-))


Lep pozdrav do naslednjič :-)