Brač 2015

Deset dni sem bila v Dalmaciji, pa sem se nalezla strašnega leninitisa. :-) Že od prejšnje sobote, ko sva, premočena kot miši, z dragim pristala pred domačo garažo, se pripravljam, da bi napisala objavo in vam pokazala nekaj lepih fotografiji najinega letošnjega dopusta, pa mi enostavno ne znese. Krivi za to pa so v knjižnici, ker imajo tako super nove knjige, da se jim nisem mogla upreti. Ko sem namreč nesla nazaj knjige, ki sva jih prebrala na dopustu, so me premamile nove. In, ker knjig ne znam normalno in počasi brati, pač pa jih moram v trenutku "požreti", je za blog zmanjkalo časa. Pa paradižnik je kriv, ker zori kot zmešan in ga je potrebno skuhati za zimo. Vse drugo je krivo, samo jaz ne. :-))

Morju naproti

Za letošnji dopust sva izbrala isti hotel, kot lani in ni nama bilo žal. Storitve so ostale na nivoju, hrana je bila tudi letos odlična, destinacija pa je točno tisto, kar nama je všeč: bližina ene najlepših plaž na jadranski obali, Zlatnega rata na Bolu na otoku Braču. Dragi se nikakor ni dal pregovoriti, da bi šla na dopust z avtom. Motorist ostane motorist za vedno. Meni pa je preostalo samo to, da sem se stlačila v opremo in si namislila par rokerskih komadov, ki sem jih med potjo pela pod čelado. :-) Samo na motorju imam možnost, da se derem kot sraka, saj me nihče ne sliši. Pa še fušam lahko po mili volji. :-))

Pred hotelom

Hotelski bazen

Ko sva rezervirala dopust, sva pozabila, da je 5.avgust pri naših sosedih praznik. Promet je bil zelo gost. Tudi motoristov je bilo veliko. Tujci so vozili normalno, domačini pa so divjali kot zmešani. Vse poti pa so vodile v Knin. :-)  Od Knina do Splita je le še lučaj (samo 100 km) in ni ga lepšega, kot pogled na morje, ko se iz Klisa spustiš proti Splitu. Krcanje na trajekt zgleda takole: sopotnik, v tem primeru moja malenkost,  skoči z motorja, kupi karte in v popolni motoristični opremi pri skoraj 40 stopinjah teče po luki in maha s kartami, da motor spustijo na trajekt in šele po tem strgajo karte.  Prizor za bogove! :-))

Na trajektu

Mislim, da v vseh letih, kar letujeva na Braču, še nikdar ni bilo tako vroče, kot letos. Prve dni sva dihala na škrge in se premikala med plažo, jedilnico, šankom in hotelsko sobo. Ko sva se malo privadila tropskim temperaturam, sva z motorjem prevozila otok, obiskala stare prijatelje, si sposodila kolesi, se kopala na še eni sanjski plaži v Murvici in končno obiskala tudi Zmajevo špiljo nad Murvico. Dragi pa je šel tudi peš iz Bola na Vidovo goro, na kar 778 metrov nad morjem. Verjetno ni potrebno posebej omenjati, da sem jaz med tem časom, ko je on planinaril, sladko spala. :-))

Zlatni rat

  

Kolesarjenje

Murvica

Valovi na Zlatnem ratu

 

Planinska pot na Vidovo goro

 

Brez barvic ne gre. :-)

Zlatni rat je raj za kajtanje in surfanje

Glede na to, kako zelo rada plavam v morju, težko razumem, da ogromno ljudi gre na dopust na morje in potem vse dni preležijo ob bazenu in se kopajo v klorirani sladki vodi. Ob tem pa imajo pri sebi tablico ali  telefon in so ves čas priklopljeni na splet. Sicer pa ravno zaradi takšnih ostaja na plaži vedno več prostora za nas, zanesenjake, ki uživamo ko nas zalivajo valovi, ko stresamo vodo iz ušes in ko lasje od morja in sonca postanejo svetli in trdi kot slama. :-))
 

Se nadaljuje....