Na konju sem!

Danes se mi je končno uresničila otroška želja: jahala sem konja :-) In navdušena sem. Še bolj, kot sem si kot otrok predstavljala. Zares mi je bilo všeč. Upam, da tole z dragim še kdaj ponoviva. Bila sva pri njegovem sošolcu Božu, ki naju vabi na jahanje že leta, pa sploh ne vem, zakaj nikdar nisva našla časa za to. Za nekatere stvari pač ni moč najti pametne razlage.

Takole zgleda popolno dopustniško jutro ob Dravi.

Konju, ki ga je jahal dragi, je bilo ime Romeo. Jaz sem pa dobila Princa :-) Ko je Božo določil, katerega konja bo kdo jahal, mi je dragi rekel: "Ti boš pa danes kot Wayatt Earp, on je imel lisastega konja." Eh, ta moj večni otrok! Še vedno ni prerasel kavbojskih filmov :-)

Ker sem že včeraj vedela, kako lepo mi bo danes, sem za Boža pripravila malo darilce. Ja, moj amaretto je že nalit v steklenice. In zelo je dober. Torej, če koga prinese v naše kraje, naj se obvezno oglasi na kozarček :-)

Lep pozdrav do naslednjič :-)

Riževa torta

Danes so ga pa žgali od zgoraj :-) Pa naj bo vroče, saj je poletje! Kljub temu, da sem se ves dan kopala v znoju, mi je uspelo vsaj za silo spucati stanovanje.

Sicer pa nisem nameravala jamrati o vročini, pač pa napisati recept za riževo torto iz prejšnje objave. Torej, Tina B.  tukaj je recept, kot sem obljubila :-) Priprava ni nobena umetnost, je pa res, da traja nekaj časa. Tale torta je naša najljubša in že večkrat sem jo pripravljala. Količine so za tortni model s premerom 26 cm.

Biskvitna podlaga:
3 jajca
12 dag sladkorne moke
12 dag moke
malo pecilnega

Beljake stepemo v trd sneg in mu med stepanjem dodamo rumenjake, sladkorno moko in na koncu še moko s pecilnim praškom. Pečemo na 180 stopinj približno 15 minut (jaz preizkusim z zobotrebcem, če je že pečeno).

Rižev nadev:

16 dag okroglega, neglaziranega riža
1/2 litra mleka
1 čajna žlička masla
1 vanilin
10 dag kristalnega sladkorja
5 listov želatine
1/2 litra sladke smetane
1/2 kg sadja iz kompota (meni se zdi najboljša kombinacija breskve in hruške, tokrat sem uporabila sveže sadje, ki sem ga malo skuhala)
ščepec soli

Sadje za nadev narežemo na male kockice in ga damo na hladno.

Riž skuhamo v malo slani vodi. Kuhanega odcedimo. Mleko, maslo, ščepec soli, sladkor in vanilin zavremo. Dodamo riž in na malem ognju med stalnim mešanjem pokuhamo vso tekočino. Kuhani riž damo v skledo in ohladimo.

Sladko smetano stepemo in damo na hladno. Želatino zmehčamo v hladni vodi.

Želatino ožamemo in jo nad vodno soparo razpustimo. S sadjem in tretjino smetane jo vmešamo v riž. Dodamo še preostalo smetano. Riževo maso polijemo po biskvitu, ki je ostal v tortnem modelu (biskvit je boljši, če ga malo navlažimo, kar sem jaz tokrat pozabila) in damo v hladilnik za najmanj dve uri.

Okrasi pa se lahko po želji. V originalnem receptu je bila torta okrašena s kivijem in tortnim prelivom. Ampak potem bi bilo potrebno še kakšno uro počakati pred serviranjem, za kar pa moji sladkosnedneži nimajo potrpljenja :-)

Lep pozdrav do naslednjič :-)

Prihaja lev :-)

Danes praznuje naš levček, moj dragi. Kar nekaj let si je že naložil na pleča :-) Pripravili smo mu malo družinsko praznovanje, takšno, ki ga ima najraje. Hčerka je skuhala kosilo, jaz sem že včeraj spekla riževo torto, eno naših najljubših. Sine mu je naredil elektronsko igračo, daljinski sprožilec za fotoaparat, ki smo ga spakirali v škatlico presenečenja :-)
Po kosilu smo kar obsedeli za mizo, obujali spomine in gledali stare fotografije. Lepo je stopiti v časovni stroj in se spomniti, koliko in kje vse smo se že potepali, kakšne žurke smo prirejali ob rojstnih dnevih, kakšne kostume smo šivali za pusta :-)

Zadnjih 14 dni res na polno uživamo drug z drugim. Tako lepo je, ko hiša "živi", ko je družina skupaj! Poslušam skakanje po stopnicah, odpiranje hladilnika. Veliko je smeha, pogovorov, bobnanja, metal muzike. Krožniki in kozarci se najdejo na najbolj nenavadnih mestih, pralni stroj laufa vsako noč, štedilnik se ne utegne ohladiti, pa si že spet nekdo nekaj segreva ali praži :-)

Tukaj je pa še škatlica presenečenja. Že lep čas gledam vse mogoče škatlice po drugih blogih, eno lepšo od druge. Pa se je našla priložnost, da poskusim še jaz. Škatlica je velikosti 10x10x10 cm. Idejo za pokrov sem našla pri Mojci. Motiv sem sprintala in pobarvala z vodenimi barvicami. Moj dragi je navdušen motorist in motiv mu je bil zelo všeč. V notranjosti pa sem po podobni postavitvi nalepila sličice iz najinega potovanja. V sredino sem nalepila origami škatlico, ki je bila ravno dovolj velika za čudežno igračo. Vse je rezano s skalpelom in škarjami.

 

Škatlico prijavljam na:
- Here Come The Boys Challange#57 - Sketch
- Craft-alnico Izziv #87 - Trakci in pentlje

Lep pozdrav do naslednjič :-)

Žrebanje

Kot sem obljubila, smo danes izmed 21 komentarjev žrebali 3 dobitnice butaric iz sivke. Žrebal je Miha, v komisiji je bila Monika, fotografiral je dragi, jaz sem pa vse pripravila :-)

Butarice iz sivke bodo s svojim vonjem razveseljevale:

Vesno,

Hali in

Kefo iz Tolmina

Punce, prosim sporočite mi svoje naslove na e-mail, da vam čim prej pošljem butarice.

Hvala vsem za komentarje. Že vem, kaj bom počela junija naslednje leto :-)

Lep pozdrav do naslednjič :-)

Ko me inspirira #15

Kronično mi primanjkuje časa. Je to sploh kaj nenavadnega? :-) Kljub temu, da je zadnje čase malo več dela na mojih ramenih,  pa sem si vseeno vzela prosti večer in ustvarila nekaj iz papirja. Za svojo dušo :-) Inspirirali sta me Tina in Vladka, njiju pa Helena s svojo čudovito voščilnico. Tile okvirčki me že dalj časa matrajo in poskušam na različne načine doseči potreben efekt. Po moje pač. Ne preveč pisano. In s skalpelom :-) In ponovno sivka. Veliko je imam. In idej, kaj vse ustvariti z njo, mi zlepa ne zmanjka :-)

 

Tokrat s svojo voščilnico sodelujem na dveh izzivih. Na Craf-alnici Marina in njena spletna trgovinica Mavelu praznujeta prvi rojstni dan. Čeprav se za nakup preko spleta še nisem odločila, pa pridno brskam po policah in gledam, kaj vse še potrebujem. In tega je kar veliko :-) Torej Marina in Mavelu, še na mnoga leta!

Še malo, pa bosta spet oba otroka doma :-) Po šestih mesecih. Joj, kako se veselim! Vse je pripravljeno  in pospravljeno :-) V ponedeljek gre dragi po sina in njegovo punco na letališče v Budimpešto. Hčerka pa jutri pride iz "njene" žurke Pivo in cvetje. Pred tremi leti je tam spoznala svojega fanta in od takrat vsako leto praznujeta na istem mestu :-) Super ideja!

Lep pozdrav do naslednjič :-)

Butarice iz sivke in darilce kar tako :-)

Pred marelično fazo je bila pri nas doma sivkina faza. Sploh me ni bilo problem najti, saj sem ves čas tičala v sivki, jo rezala, pletla butarice in delala šopke. Kako nastane butarica, sem pokazala že lansko leto v tej objavi. Za to, da so butarice zasijale v vsej svoji lepoti :-) je sicer preteklo še nekaj vode, ampak sedaj jih končno lahko pokažem. Kar lep šopek je nastal. Pet se jih je uspešno izognilo fotoaparatu in so že v novih domovih :-)

Takole so butarice pozirale mojemu ranjencu. Ves čas ga poskušam zamotiti s takšnimi opravili, pri katerih ni potrebno plezati na lestev ali na drevo :-)

Ker pridno sodelujem pri vseh mogočih bonbončkih in obletnicah in stotkah, sem se odločila, da tudi jaz nekaj podarim. Kar tako. Brez posebnega vzroka. Da naredim komu izmed vas veselje :-) Te tri butarice torej iščejo novi dom. 

Če si želite mojo butarico iz domače, prleške, sivke, pustite komentar pod to objavo in na svojem blogu delite novičko in v nedeljo, 21.julija bom med vsemi komentarji izžrebala tri in vam poslala butarico. Kamorkoli :-) 

Lep pozdrav do naslednjič :-)

Marelice in še marsikaj

Končno sem jih dočakala! Moj najljubši sadež. Marelice :-) Že ves teden jih pridno jem, predelujem v verjetno najboljšo marmelado na svetu :-), sušim, spravljam v skrinjo in nosim staršem, sosedom, pa v službo in prijateljem.

Tole me čaka vsakič, ko pridem na dvorišče

Marmelado vedno kuham z želinom, ampak dam veliko več sadja in veliko manj sladkorja, kot piše na vrečki. Všeč mi je,da je mamelada hitro pripravljena in obdrži čudovito zlato rumeno barvo. Okus pa je nebeški :-)

Tole je pa testna verzija in je takoj za pojesti. Najboljša je še topla :-) Če bi bil sine doma, bi jo on pojedel, tokrat pa sem z njo zdravila svojega ranjenca. Upam, da pomaga pri poškodbah, ki nastanejo pri padcu iz češnje... :-)

Pa niso marelice edina stvar, s katero se ukvarjam v teh dneh. Orehovec že zori. Orehe sem narezala, sladkala, pustila en dan na soncu, potem pa prilila domače žganje, dodala rezino pomaranče, rezino limone in malo cimeta v skorji, dobro zaprla in postavila v klet.

  

Cvete šentjanževke sem dobila z blagovno menjavo. Zamenjala sem jih za marelice :-) Prelila sem jih z olivnim oljem in postavila na sonce. Čez tri tedne bom olje odlila in nastalo bo eno najboljših domačih zdravil za udarnine, opekline, praske in podobne nerodnosti, ki nastanejo vsak dan :-)

V tem steklenem kozarcu zraven kozarca s šentjanževko pa zori domači amaretto. Recept sem napisala v tej objavi že lansko leto.

Pri nas imamo raznovrstno sadje na vseh koncih. Malin je letos še več kot lansko leto, čeprav sva jih spomladi pošteno zredčila. Že dva krat sem jih sočila v starem, klasičnem sokovniku. Hčerka je malinovec ocenila s samimi superlativi in si takoj odnesla eno steklenico s seboj v Ljubljano :-) 

Borovnico imamo letos prvo leto. Super dobra je.

Saj ne kličem zime - ampak midva sva pripravljena :-)

Lep pozdrav do naslednjič :-)