Izlet po Braču

Kot sem obljubila v prejšnji objavi, vas tokrat popeljem na izlet po Braču. Šli bomo do Bobovišča, na "našo" plažo v Sutivan, na Vidovo goro in do Pustinje Blace. Brač je krasen otok za raziskovanje. Tudi ceste so zelo lepe. Zanimiva pa je tudi notranjost otoka. Dovolj nakladanja. Gremo na potep!

Bol se prebuja

 

Suzuki pozira :-)

 

V tej "graščini" , Bobovišče gornje smo se imeli super

Bobovišće na moru

Na obisku pri gospe Seki, ki je tudi lastnica "graščine"

"Naša" plaža v Sutivanu

 

Še pogled na desno

 

Supetar

Cesta proti Nerežišću

Moj dragi na Vidovi gori

... še jaz :-)

Pogled na Hvar, v ozadju pa je Vis

Spodaj je Zlatni rat

Srednjeveški samostan Pustinja Blaca je skrit v notranjosti otoka. Do Blace je potrebno pešačiti, ampak, ko zagledaš ta biser, je pozabljen ves napor in vsaka kaplja znoja. V samostanu je muzej. Nekoč so menihi tukaj pridelovali oljčno olje, med in vino ter imeli tudi šolo za otroke iz okolišlih naselij. Namesto plačila šolnine so otroci vsak dan prinesli v šolo drva, ki so jih nabirali po poti v šolo. Zadnji lastnik samostana je bil astronom, zato je na ogled tudi veliko teleskopov. Tokrat v muzej nisva šla, sva pa pretaknila vsak kotiček okoli samostana.

Do Blace je potrebno pešačiti

Samostan Pustinja Blaca

Brač je otok brez izvira sladke vode. Nekoč so po vsem otoku imeli takšne in podobne zbiralnike, kamor se je stekala deževnica. Odkar je s kopnega speljan vodovod, zbiralnike vode opuščajo. Tale pri Blaci je lepo ohranjen in očitno tudi vzdrževan.

Vodni zbiralnik

 

Vedno na lovu za dobro fotografijo :-)

Tudi delček zgodovine naše družine se je pisal med temi skalami :-)

Nekoč....

... in na istem mestu četrt stoletja pozneje :-)

Najini dopusti so vedno vse kaj drugega kot lenarjenje, čeprav priznam, da bi meni prav pasalo malo več ležati na plaži :-).  Moj dragi pa je pri miru edino takrat, ko spi.  Sicer pa ima tudi potepanje svoj čar in na ta način vidim veliko vsega in se tudi marsičesa naučim.

Za letos torej zaključujem z morskimi slikami. V službi je že prav "veselo", pa tudi okoli hiše je potrebno marsikaj  postoriti.

Lep pozdrav do naslednjič :-)

Brač

Prejšnji četrtek sva zgodaj zjutraj žalostno gledala kako dežuje in se poigravala z mislijo, da preloživa prtljago v avto in pozabiva na motor. Obenem pa sva drug drugemu dajala pogum in se tolažila, da naju celo pot gotovo ne bo pralo in da nisva iz cukra. Proti šesti zjutraj sva oblekla dežne kombinezone, sedla na motor in se polna optimizma odpravila soncu naproti :-). Pralo naju je do Karlovca. In to po vseh predpisih. Prvi postanek je bil šele v Korenici. Do Sinja naju je še parkrat namočilo, v Splitu pa naju je pričakalo čisto tapravo poletje :-). Ko je trajekt pristal v Supetru, sem začutila, kako močno sem zadnjih šest let pogrešala Brač.    

 

Pogled iz Vidove gore (780 m.n.m) na Zlatni rat

 

BRAČ OTOČE BEZ VODE, izvori ne ključaju na tvojim proplancima, potoci ne teku niz tvoje klance. Piješ rosu jutarnju i kišu nočnu što ti je nosu olujni oblaci Jadrana i Mediterana. Otoče bez vode, hvala ti, što me nauči žeđati i čeznuti za nečim čitav svoj život.
                                                                                              
Vladimir Nazor 

Na Bolu sva letovala prvič in bila navdušena. Hotel je presegel vsa najina pričakovanja. Do ene najlepših plaž na Jadranu, do Zlatnega rata, pa je bilo samo slabih deset minut pešačenja. Vseh osem dni sva imela prekrasno vreme. Baje na Bolu še nikdar voda ni bila tako topla, kot letos. Po tridesetih letih pa sem tudi ponovno stala na surfu :-). In nisem pozabila, le dokumentirano ni, saj je bil moj fotograf ob istem času na tečaju. Uf, krasen občutek je bil. Posebno še potem, ko sem videla, da so vse ostale "tečajnike" šli lovit s čolnom, le meni je uspelo prijadrati nazaj v pristan :-)). Prav ponosna sem bila sama nase.

Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da se poleg mojega dragega, ki je vedno nabit z energijo, na dopustu nikdar ne spočijem :-). Tudi tokrat ni bilo nič drugače. Veliko sva plavala, kolesarila, se potepala po otoku, ob večerih pa plesala z animatorji in ostalimi gosti ob hotelskem bazenu. Uspelo mi je prebrati tudi dve dobri knjigi. Na plaži sem nabrala kamenčke in školjke. Ideje, kaj bom ustvarila z njimi pa tudi že imam :-).

Obiskala sva vse kraje, kjer smo letovali prejšnja leta, bila tudi na Vidovi gori, ki je s svojimi 780 metri najvišji vrh vseh jadranskih otokov in  pešačila do Pustinje Blace, samostana skritega v teško dostopnem predelu otoka. Odkrila pa sva tudi še lepšo plažo, kot je Zlatni rat in to v Murvici, do koder sva kolesarila. Do Zmajeve špilje pa nama tudi tokrat ni uspelo priti, kar pomeni, da bova na Brač še šla :-)).

Imam pa tudi kup lepih fotografij :-). Tokrat vam pokažem Bol, Zlatni rat in Murvico.

Bol

Neutrudni animatorji

Moj dragi na tečaju potapljanja

 

Plaža v Murvici

 

 

Težek vzpon s plaže v Murvici :-)

Zlatni rat

Ni nasedli kit, pač pa jaz :-)

 

 

 Naslednjič vas popeljem na izlet po otoku :-)